Franja

Zadetki iskanja

  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • víti1 (víjem)

    A) imperf.

    1. torcere, attorcigliare:
    od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

    2. avvoltolare, avvolgere

    3. girare; torcere:
    ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

    4. intrecciare:
    dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

    5. affliggere, tormentare:
    protin ga vije è afflitto dalla gotta
    impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

    6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

    B) víti se (víjem se) imperf. refl.

    1. contorcersi, torcersi:
    viti se v krčih spasimare

    2. snodarsi, serpeggiare:
    steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

    3. pren. (širiti se) diffondersi:
    iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

    4. accartocciarsi, arricciarsi:
    koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano
  • vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)

    A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
    vkopati cevi interrare le tubature
    pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde

    B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. interrarsi

    2. voj. trincerarsi

    3. alp. bivaccare nella neve
  • vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

    A) imperf., perf.

    1. accendere, incendiare

    2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
    vnemati prepire aizzare liti
    vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

    3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
    predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
    vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

    B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

    1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
    v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

    2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

    3. med. infiammarsi

    4. pren. divampare; scoppiare:
    zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

    5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
    vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta
  • voto m

    1. relig. zaobljuba:
    voti solenni večne zaobljube
    fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
    prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red

    2. relig. ex voto, zaobljubni dar

    3.
    voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
    ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
    fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh

    4. pravo glas, glasovanje:
    diritto di voto volilna pravica
    voto di fiducia zaupnica
    voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
    voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas

    5. ekst. glasovnica

    6. šol. ocena:
    voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
    essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami
  • vpádati (-am) | vpásti (vpádem) imperf., perf.

    1. calare, fare incursione:
    vpadati na sosednja ozemlja fare incursione nei territori vicini

    2. pren. capitare, calare, piombare:
    nepričakovano je vpadel v hišo piombò in casa inaspettatamente

    3. fiz. incidere, pervenire:
    žarki so poševno vpadali na lečo i raggi incidevano obliquamente sulla lente
    pog. vpadati, vpasti komu v besedo intervenire nel discorso di qcn., interrompere il discorso
    pog. vpadati v hrbet colpire, assalire alle spalle
  • vréti (vrèm) imperf.

    1. bollire; tr. bollire, lessare:
    voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

    2. ribollire; sgorgare:
    besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

    3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
    ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
    take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

    4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
    vreti od sovraštva fremere di odio
    med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
    molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

    5. biol., kem. fermentare:
    mošt vre il mosto sta fermentando
  • vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
    vrezati napis incidere un'iscrizione
    vrezati v spomin incidere nella memoria
    vrezati v les intagliare nel legno

    2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite

    B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scolpirsi; rigarsi:
    v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze

    2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
    naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero

    3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
    prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria
  • vrh prep.

    1. sopra:
    vrh hriba sopra il monte
    nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
    do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli

    2. oltre a:
    ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida

    3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
    bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
    pisar. vrh tega arroge, arrogi
  • vrínek (-nka) m

    1. interpolazione:
    vrinki v rokopisu interpolazioni nel manoscritto

    2. inserzione, intercalazione; l'intercalare; intervento; intrusione:
    govornika so motili pogosti vrinki l'oratore era disturbato dai molti interventi
  • vŕsta (-e) f

    1. fila; riga:
    sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
    postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
    vrsta za vstopnice fila per i biglietti

    2. riga:
    natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

    3. (večja množina) serie:
    vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

    4. fila, rango:
    stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
    strniti vrste serrare le file

    5. specie, tipo:
    navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
    nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
    on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
    izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

    6. (celote rastlin in živali) specie:
    spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
    iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
    rod in vrsta genere e specie
    endemna vrsta specie endemica

    7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
    ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
    pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
    nesreče so na vrsti (se vrstijo)
    vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

    8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
    blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
    prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
    mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

    9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
    knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

    10. agr. (red) fila

    11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

    12. muz., mat. serie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
    klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
    pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
    postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
    pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
    nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
    divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
    obrt. vrsta petelj fila di maglie
    šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
    lingv. besedna vrsta parte del discorso
    glagolska vrsta coniugazione
    lit. književna vrsta genere letterario
    geogr. gorska vrsta catena di montagne
    šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
    strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
    anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
    obl. vrsta gumbov bottoniera
    vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
    film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
    šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vrvéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare:
    ulice so vrvele od ljudi, na ulici je vrvelo ljudi le strade brulicavano di gente

    2. riversarsi (in massa):
    navijači vrvijo na stadion i tifosi si riversano nello stadio
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsekàkor adv.

    1. certamente, sicuramente, assolutamente:
    to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

    2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
    knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
    vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
    tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

    3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
    so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo
  • vsekrížem adv.

    1. alla rinfusa, in tutte le direzioni, qua e là:
    polena so nametana vsekrižem la legna è buttata là alla rinfusa
    žice so razpeljane vsekrižem i fili sono tesi in tutte le direzioni

    2. tutt'insieme, disordinatamente:
    govoriti vsekrižem parlare tutt'insieme
    vsekrižem pripovedovati raccontare in modo disordinato
  • vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
    če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
    zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
    mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
    evf. izdihniti za vselej morire
    gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate
  • vsesáti (-ám) | vsesávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. aspirare; succhiare; risucchiare

    2. pren. (vpiti, vpijati) imbeversi, assorbire:
    pren. vsesavati besede nekoga bere le parole di qcn.

    B) vsesáti se (-ám se) | vsesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (di insetto):
    njegove oči so se vsesavale v naslov knjige i suoi occhi si fissarono sul titolo del libro
  • vsevdílj adv. knjiž. (nenehno) continuamente, costantemente; (čedalje) sempre più:
    derevesa so vsevdilj gostejša gli alberi si fanno sempre più folti
  • vsevprék adv.

    1. sottosopra, alla rinfusa; qua e là; dappertutto

    2. reciprocamente, a vicenda; tutt'insieme:
    vsevprek so se objemali in poljubljali si abbracciavano e baciavano tutt'insieme

    3. tutto, indistintamente:
    jesti vsevprek mangiare tutto