Franja

Zadetki iskanja

  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • mōra1 f murva; robidnica:
    non valere una mora ne veljati nič, veljati eno figo
  • mordà | mórda adv.

    1. forse; quasi:
    morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
    morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

    2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
    morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

    3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
    ali morda še kaj želite? desidera altro?

    4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
    kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • môšnja (-e) f

    1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
    odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
    zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
    stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
    pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici

    2.
    mošnja za tobak borsa per il tabacco

    3. anat. scroto; pog. borsa
  • motíti (mótim)

    A) imperf. ➞ zmotiti

    1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
    motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
    neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
    ali motim? disturbo?
    prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
    ne moti! si prega di non disturbare
    jur. motiti posest turbare il possesso

    2. pren. ostacolare, intralciare

    3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
    abs. ne moti non guasta, non vizia

    4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

    5. pren. (varati, zavajati) ingannare

    6. intrattenere;
    motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

    B) motíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sbagliare:
    motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

    2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
    motiti se v sodbi errare nel giudizio
    grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
    motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
    začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
    moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro
  • mōtto m

    1. duhovit domislek

    2. rek:
    motto popolare ljudski rek

    3. knjižno beseda:
    non far motto ne črhniti besedice, niti ziniti
  • mozzare v. tr. (pres. mozzo) odrezati, odsekati:
    mozzare il discorso pren. prekiniti razgovor
    mozzare le parole in bocca a qcn. pren. vzeti komu besedo, ne pustiti do besede
    un vento da mozzare il fiato pren. veter, ki jemlje sapo (hud veter)
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mŕvica (-e) f

    1. dem. od mrva briciolina, briciola, briciolo:
    mrvice molliche, mollicume

    2. pren. briciola; un tantino:
    ko bi imel le mrvico pameti, tega ne bi napravil avesse un briciolo di senno, questo non l'avrebbe fatto

    3. inezia, nonnulla
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • múja (-e) f impegno, sforzo, fatica:
    z veliko mujo a gran fatica
    PREGOVORI:
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)
  • múkniti (-em) perf.
    ne mukniti non fiatare
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen