znótraj
A) adv. dentro, di dentro, internamente:
deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà
B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito
Zadetki iskanja
- zób (-á) m
1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo
2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)
3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente - zvábiti (-im) | zvábljati (-am) perf., imperf. attrarre, attirare, richiamare; invogliare:
lep dan ga je zvabil na sprehod la bella giornata lo invogliò a fare una passeggiata
pren. zvabiti koga v past tendere una trappola a qcn.
zvabiti koga v prepir istigare alla lite, provocare qcn. - zvér (-í) f
1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva
2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia
3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane - zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)
2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca
3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura
4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco
5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui
B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.
1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie
2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola
3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due
C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.
1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido
2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede - zvodíti (zvódim) perf. knjiž.
1. (speljati, pripeljati) portare, condurre
2. (zapeljati) fuorviare
3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno
4. arruffianare:
knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn. - zvráčati (-am) | zvrníti (-em)
A) imperf., perf.
1. rovesciare, ribaltare:
burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro
2. voltare, girare:
ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente
3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità
B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto - žálost (-i) f
1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile
2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale
3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio
4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!
5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - žéhtati (-am) imperf. pog.
1. gosp. fare il bucato
2.
žehtati ga cioncare, sbevazzare
3. pren. (oštevati) sgridare, strapazzare - žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
želja po maščevanju desiderio di vendetta
pren. pobožna želja pio desiderio
po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
njegova izrecna želja suo espresso desiderio
jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
(kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo - žíngati (-am) imperf. pog.
1. (prepevati) cantare, intonare (una canzone)
2.
žingati ga (počenjati neumnosti) combinare, fare sciocchezze, stupidaggini - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta - življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo - žlíca (-e) f
1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile
2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai
3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte
4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola - žólč (-a) m
1. anat. bile, fiele
2. pren. bile, fiele;
žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
bled od žolča verde dalla bile
med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
žolč ga zvija ha attacchi di bile
zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce - žréti (žrèm)
A) imperf.
1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
žreti tablete prendere, consumare compresse
pog. žreti ga sbevazzare, cioncare
2. pren. mordere; distruggere, consumare:
žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
jetika ga žre è minato dalla tubercolosi
3. (razjedati) corrodere:
rja žre železo la ruggine corrode il ferro
4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni
5. pog. rodere, molestare
6. pren. consumare:
avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
pren. žreti knjige divorare libri
žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
PREGOVORI:
velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli
B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.
1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
žreti se od jeze rodersi di rabbia
žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla
2. pog. (prepirati se) litigare