Franja

Zadetki iskanja

  • entusiasta

    A) agg. (m pl. -ti)

    1. navdušen:
    è entusiasta per la pittura moderna navdušuje se za moderno slikarstvo

    2. zelo zadovoljen in vesel:
    sono entusiasta dei tuoi risultati sportivi zelo sem vesel tvojih športnih dosežkov

    B) m, f entuziast, navdušenec, navdušenka
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)
  • esasperare

    A) v. tr. (pres. esaspero)

    1. ogorčiti, razhuditi:
    esasperare qcn. con soprusi e prepotenze ogorčiti koga z nasilnostjo

    2. poostriti, narediti hujše:
    esasperare la pena poostriti kazen
    esasperare il dolore narediti bolečino hujšo

    B) ➞ esasperarsi v. rifl. (pres. mi esaspero) razjeziti se
  • espērto

    A) agg.

    1. izkušen, izveden:
    essere esperto degli uomini biti dober poznavalec ljudi

    2. vešč, sposoben:
    un tecnico esperto sposoben tehnik, strokovnjak

    B) m izvedenec, strokovnjak, ekspert:
    è un esperto di elettrotecnica je strokovnjak za elektrotehniko
  • essēnza f

    1. bistvo, jedro:
    l'essenza del problema bistvo problema
    essenza della questione jedro problema
    l'ossigeno è essenza alla respirazione kisik je nujno potreben za dihanje

    2. kem. esenca:
    olio essenza eterično olje
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • ēssere2 m

    1. bivanje, eksistenca, življenje

    2. bistvo:
    è difficile conoscerlo nel suo vero essere težko ga je spoznati v njegovem pravem bistvu

    3. bitje:
    gli esseri viventi živa bitja
    l'Essere Supremo najvišje bitje, Bog

    4. pog. bitje, človek:
    è un essere odioso je odvratno bitje
  • esso pron.

    1. on, to (v ednini za živali in predmete neopredeljenega spola):
    ho ascoltato il tuo piano: esso è ottimo poslušal sem tvoj načrt: odličen je

    2. ta, prav ta; isti
  • estinguere*

    A) v. tr. (pres. estinguo)

    1. ugasiti:
    estinguere l'incendio, la sete gasiti požar, žejo

    2. pren. uničiti, zbrisati:
    estinguere un debito plačati dolg

    B) ➞ estinguersi v. rifl. (pres. mi estinguo)

    1. ugasniti, ugašati:
    le fiamme si estinsero da sole plamen je sam ugasnil

    2. izumreti, izumirati:
    una famiglia che si è estinta rodbina, ki je izumrla
  • ēstro m

    1. zool. zolj (Oestrus):
    estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)

    2. zanos, polet, spodbuda:
    estro oratorio govorniški zanos

    3. navdih, nagnjenje:
    scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu

    4. muha, muhast:
    agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
    a estro po razpoloženju
  • evidēnza f

    1. očitnost:
    l'evidenza dei fatti očitnost dejstev
    mettere in evidenza opozoriti na, podčrtati
    mettersi in evidenza opozoriti nase, vzbuditi pozornost; izrazna moč:
    l'evidenza di una metafora izrazna moč prispodobe

    2. gotovost, jasnost:
    è di una evidenza matematica to je matematično gotovo
  • f [èf]

    A) m f, lettera effe:
    f f je pripornik la f è una fricativa
    muz. ton f fa
    muz. F-dur, f-mol fa maggiore, fa minore

    B) adj. inv.

    1.
    odstavek f settimo capoverso

    2. muz.
    F ključ chiave di fa
  • fabbrica f

    1. gradnja, izgradnja:
    dirigere la fabbrica di uno stadio voditi gradnjo stadiona
    lungo come la fabbrica di S. Pietro pren. dolg ko večnost

    2. (fabbriceria) uprava cerkvene imovine, cerkveni stavbni urad

    3. tovarna:
    una fabbrica d'automobili avtomobilska tovarna
    prezzo di fabbrica tovarniška cena
    marchio di fabbrica blagovna znamka, trademark
    quel salotto è una fabbrica di pettegolezzi pren. ta salon je pravo leglo opravljivosti
    nuovo di fabbrica čisto nov
  • fábrika | fabríka (-e) f pog. (tovarna) fabbrica:
    ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike la gente delle campagne affluì nelle fabbriche e nelle miniere
  • faccēnda f

    1. opravek, posel, delo:
    devo sbrigare questa faccenda opraviti moram to delo
    essere in faccende imeti (veliko) dela, biti zaposlen
    ser faccenda šalj. brkljač

    2. stvar, zadeva:
    è una faccenda seria to je resna zadeva

    3. (zlasti v pl.) hišna, gospodinjska opravila
  • facile agg.

    1. lahek, enostaven:
    lavoro facile lahko delo

    2. razumljiv, jasen, preprost:
    linguaggio facile razumljiv jezik

    3. lahek, lahko dosegljiv:
    facili guadagni lahki zaslužki
    persona di facile contentatura z malim zadovoljen človek
    metallo facile alla fusione lahko taljiva kovina
    far tutto facile vse jemati na lahko, verjeti, da se vse doseže z lahkoto

    4. prijazen, priljuden:
    uomo di facile carattere priljuden človek; nagnjen:
    facile alla collera nagle jeze
    avere il bicchiere, la pistola facile pog. rad piti, hitro zgrabiti za pištolo
    donna facile, di facili costumi lahka ženska, lahkoživka

    5. verjeten, mogoč:
    è facile che nevichi verjetno bo snežilo
  • facoltà f

    1. zmožnost, sposobnost, moč, zmogljivost:
    facoltà mentali umske sposobnosti, duševne zmogljivosti

    2. moč, pravica; dovoljenje:
    ha la facoltà di punirvi pravico vas ima kaznovati

    3. fakulteta:
    facoltà di giurisprudenza pravna fakulteta
    facoltà di economia ekonomska fakulteta
    facoltà di lettere (e filosofia) filozofska fakulteta
    facoltà di ingegneria tehniška fakulteta
    facoltà di medicina medicinska fakulteta

    4. pl. imetje, sredstva, materialne zmožnosti
  • fakultéta (-e) f

    1. šol. facoltà:
    vpisati se na medicinsko fakulteto iscriversi alla facoltà di medicina, a medicina
    diplomirati na filozofski fakulteti laurearsi alla facoltà di lettere e filosofia, in lettere
    pog. imeti fakulteto avere la laurea
    končati fakulteto laurearsi
    pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; legge
    fakulteta za strojništvo, za arhitekturo facoltà di ingegneria, di architettura

    2. mat.
    n fakulteta facoltà N
  • falce f srp; kosa:
    falce fienaia kosa
    il grano è alla falce žito je zrelo za žetev
    mettere la falce all'altrui messe pog. vtikati se v tuje stvari
    falce di luna lunin srp
  • fallimento m

    1. polom:
    la scampagnata è stata un fallimento izlet je bil prava polomija

    2. pravo stečaj, bankrot:
    dichiarazione di fallimento sklep o začetku stečajnega postopka, objava stečaja