Franja

Zadetki iskanja



  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • secchia f

    1. vedro:
    fare come le secchie iti gor in dol

    2. vedro (vsebina):
    a secchie obilno
    piovere a secchie liti kot iz škafa

    3. pog. slabš. piflar

    4. vedro (stara prostorninska mera)
  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • sedmína (-e) f

    1. settimo, settima parte

    2. etn. pranzo funebre (il settimo giorno della sepoltura):
    držati se kot na sedmini avere facce serie, da funerale
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sembrare

    A) v. intr. (pres. sembro) zdeti se, izgledati, biti podoben

    B) v. intr. impers. zdeti se, kazati:
    fai come ti sembra naredi, kot se ti zdi
  • seminarista m (pl. -ti)

    1. relig. semeniščnik

    2. ekst. pren. mlečnozobec:
    essere goffo come un seminarista biti neroden kot štor
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sêstra (-e) f

    1. sorella:
    prava sestra sorella germana
    posvojena sestra sorella adottiva
    sestra po mleku sorella di latte
    siamski sestri sorelle siamesi
    biti si podobni kot sestri assomigliarsi come sorelle

    2. med. infermiera;
    sestra Rdečega križa crocerossina

    3. rel. sorella, suora, consorella;
    sestra prednica madre superiora
  • sētte agg.; m, f invar.

    1. sedem:
    i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
    i sette sapienti sedem modrijanov
    avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
    chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
    portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

    2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
    giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
    il sette del mese sedmi v mesecu
    le sette del pomeriggio sedem popoldne
    prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

    3. šport sedmerka (vaterpolo)
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • síten (-tna -o) adj.

    1. noioso, dispettoso, fastidioso; asfissiante:
    siten kupec un cliente noioso
    siten kot muha, obad, osa noioso come una mosca, un tafano, una zanzara; pittima, impiastro

    2. scocciatore, importuno, rompiscatole

    3. star. (neprijeten, zoprn) spiacevole, antipatico
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slábši (-a -e) adj.

    1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
    podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
    predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri

    2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
    izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente
  • sládek (-dka -o) adj.

    1. dolce; zuccherato; saporito:
    sladek kot med dolce come il mele
    sladka kava caffè zuccherato, dolce

    2. di acqua dolce (non salata)

    3. pren. dolce, tenero; caro:
    sladke oči, sladka usta occhi dolci, labbra dolci, tenere

    4. pren. (pretirano prijazen) untuoso, mellifluo, caramelloso:
    nagovoriti s sladkim glasom fare un discorso mellifluo, untuoso

    5. pren. (prijeten, dobrodejen) dolce, piacevole, grato:
    sladki spomini grati ricordi
    pogrezniti se v sladke sanje sprofondare in, abbandonarsi a dolci sogni
    imeti sladko življenje fare la dolce vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. sladka koreninica felce dolce, polipodio (Polypodium vulgare)
    gastr. sladka repa rape lesse
    sladki koren liquirizia (Glycyrrhiza glabra)
  • slíkati (-am) imperf.

    1. dipingere, ritrarre:
    slikati portrete, tihožitja dipingere ritratti, nature morte
    slikati na prostem, v ateljeju dipingere all'aperto, in studio
    slikati na les, na platno dipingere su legno, su tela
    slikati v akvarelu, olju, pastelu dipingere ad, in acquerello, ad olio, a pastello

    2. (fotografirati) fotografare; med. (rentgensko) radiografare

    3. pren. (opisovati, prikazovati) descrivere, ritrarre, riprodurre, raffigurare:
    slikati v živih barvah descrivere in toni vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici fare il diavolo più nero di quanto non sia