Franja

Zadetki iskanja

  • zákon1 (-óna) m (zakonska zveza) matrimonio, connubio; knjiž. coniugio, talamo:
    harmoničen, ploden zakon matrimonio felice, armonico, fecondo
    zakon iz koristoljubja matrimonio d'interesse
    skleniti zakon sposarsi, unirsi in matrimonio
    dati hčer v zakon dare la figlia in sposa
    cerkveni, civilni zakon matrimonio religioso, civile
    otroci iz prvega, drugega zakona i figli di primo, di secondo letto
    imeti otroke zunaj zakona aver figli illegittimi
    divji zakon concubinato, libera unione
    mešani zakon matrimonio misto
    rel. zakrament svetega zakona il sacramento del matrimonio
  • zakúp (-a) m appalto, affitto, conduzione; hist. precaria:
    dati v zakup dare in appalto, in conduzione
    zakup ladje imbrago
    hist. dedni zakup enfiteusi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti kaj v zakupu avere in affitto, avere il monopolio di qcs.
    imeti funkcijo v zakupu avere una carica in esclusiva
    iron. imeti resnico v zakupu essere gli unici depositari della verità
  • zalóga (-e) f

    1. scorta, riserva; provvista:
    delati, pripraviti, ustvariti si zalogo fare, preparare, creare scorte

    2. trg. assortimento, giacenza, stock; quantità; scorta:
    prodati celotno zalogo vendere l'intera giacenza
    zagotoviti si potrebno zalogo cementa assicurarsi la necessaria quantità, scorta di cemento

    3. zaloge riserve, risorse:
    svetovne zaloge nafte le riserve mondiali di petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trg. ne imeti izdelkov na zalogi non disporre di certi prodotti, non avere scorte di determinati prodotti
    mat. zaloga vrednosti insieme di valori
    zaloge živeža scorte di viveri
    zaloga kovčkov valigeria
    navt. zaloga vode acquata
  • zamašèn (-êna -o) adj. tappato; otturato, intasato; chiuso:
    imeti zamašen nos avere il naso intasato, tappato
  • zamísel (-sli) m

    1. idea, progetto, disegno:
    imeti velike, utopične zamisli avere progetti grandi, utopici

    2. concezione; concepimento
  • zamórec (-rca) | -ka (-e) m, f pejor. (črnec, črnka) negro (-a), moro (-a):
    delati kot zamorec lavorare come un negro
    imeti koga za zamorca avere il proprio negro
  • zánka (-e) f

    1. cappio, laccio; fiocco:
    ujeti zajca z zanko catturare una lepre al laccio

    2. obrt. punto

    3. elektr. ciclo:
    histerezna zanka ciclo di isteresi

    4. šport. boccola

    5. pren. cappio, trappola:
    imeti zanko okoli vratu avere il cappio al collo
    nastaviti komu zanko tendere una trappola a qcn.
    z begom rešiti se iz zanke sfuggire al patibolo, all'impiccagione

    6. biol. ansa:
    bakteriološka zanka ansa batteriologica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti policiji v zanke cadere nelle mani della polizia
    alp. stopna zanka cappio da appoggio
  • zapísan (-a -o) adj.

    1. scritto, registrato:
    dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
    pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

    2. lasciato, eredidato:
    imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

    3. destinato; votato:
    biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
    biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
    pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione
  • zappare v. tr. (pres. zappo)

    1. agr. kopati, okopavati:
    zappare la terra okopavati zemljo; pren. kmetovati; ekst. živeti na deželi
    zappare denari imeti denarja na kupe
    zappare l'organo, il piano slabš. brenkati po orglah, po klavirju
    star coi frati e zappar l'orto pren. delati se nevednega

    2. voj. kopati jarke, delati utrdbena dela
  • zastáva1 (-e) f

    1. bandiera; insegna, stendardo, vessillo:
    dvigniti, spustiti zastavo alzare, ammainare la bandiera
    izobesiti zastavo esporre la bandiera
    pren. dvigniti belo zastavo (vdati se) alzare bandiera bianca
    črna, žalna zastava bandiera abbrunata
    zastava na pol droga bandiera a mezz'asta
    državna zastava bandiera nazionale

    2. pren. bandiera, insegna, vessillo:
    pren. nositi v kakem športu zastavo portare la bandiera in qualche sport
    poklicati pod zastavo chiamare sotto le armi, mobilitare
    imeti pod zastavo sto divizij avere, disporre di cento divisioni
    navt. pluti pod zastavo battere bandiera
    ladijska zastava bandiera della nave
  • zaščítnik (-a) | -ica (-e) m, f

    1. difensore, difenditrice; protettore (-trice); tutore (-trice); partigiano (-a); patrono (-a); appoggio:
    dobiti si zaščitnika procurarsi un protettore
    imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu avere appoggi autorevoli al ministero

    2. jur. (pajdaš) favoreggiatore

    3. rel. (zavetnik, zavetnica) patrono (-a):
    sv. Barbara, zaščitnica rudarjev S. Barbara, patrona dei minatori
  • zavézan (-a -o) adj. legato (tudi pren.):
    pren. imeti v čem zavezan jezik non poter parlare, essere vincolato dal segreto
    pren. hoditi okoli z zavezanimi očmi andare in giro con gli occhi bendati, sbadatamente
  • zavíden (-dna -o) adj.

    1. (zavisten) invidioso

    2. pren. ottimo, favorevole; grandissimo, alto:
    imeti zaviden položaj avere un'ottima posizione
    zavidna stopnja razvoja un alto grado di sviluppo
  • zélnik (-a) m cavolaia:
    pren. to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    hiperb. imeti asfalt skoraj do vsakega zelnika sono asfaltati persino i sentieri tra i campi
    pren. hoditi komu v zelnik circuire la ragazza, la moglie di qcn.
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
  • zmága (-e) f vittoria; affermazione; pren. palma, alloro:
    doseči zmago conseguire la vittoria, vincere
    proslaviti zmago festeggiare la vittoria, cantare vittoria
    imeti zmago v žepu avere la vittoria in pugno
    hitra, lahka, gladka, težka zmaga una vittoria rapida, facile, netta, sofferta
    moralna zmaga vittoria morale
    vojaška zmaga vittoria militare
    nagrada, plačilo za zmago la palma della vittoria
    šport. zmaga po točkah vittoria ai punti
    pren. Pirova zmaga vittoria di Pirro
  • zméraj adv.

    1. sempre:
    zmeraj in povsod mora imeti zadnjo besedo deve avere sempre e dovunque l'ultima parola

    2. (še zmeraj) ancor sempre, ancora:
    še zmeraj je bolan è ancora (sempre) malato

    3. (za zmeraj) per sempre:
    oditi za zmeraj andar via per sempre

    4. sempre più, knjiž. vieppiù:
    živimo v zmeraj nasilnejši družbi viviamo in una società sempre più violenta
    evf. zaspati za zmeraj spegnersi, morire
  • zóper

    A) adv. contro; in contrario:
    glasovati zoper votare contro
    ne imeti nič zoper non avere nulla in contrario

    B) zóper prep. (z akuz.) contro:
    nastopiti zoper rasno razlikovanje dichiararsi contro la discriminazione razziale
    protestirati zoper nove zakone protestare contro le nuove leggi, contestare le nuove leggi
    ukrepati zoper draginjo prendere misure contro il carovita
    delati zoper pravila agire contro le regole
    biti neodporen zoper okužbo non essere resistente all'infezione
  • zrahlján (-a -o) adj. allentato; rilassato:
    pren. imeti zrahljane živce avere i nervi scossi