Franja

Zadetki iskanja

  • zavréči (-vŕžem)

    A) perf.

    1. buttar via, scartare:
    zavreči stare obleke buttar via gli abiti vecchi

    2. rinnegare, ripudiare; abbandonare:
    mati je zavrgla otroka la madre ha abbandonato il bambino

    3. rifiutare, respingere, ripudiare:
    zavreči vero staršev ripudiare la fede dei genitori

    4. respingere, rifiutare:
    zavreči pomoč, ponudbo rifiutare l'aiuto, l'offerta

    5. scartare, buttare:
    lesene pluge so že zdavnaj zavrgli gli aratri di legno sono stati scartati chissà da quando

    B) zavréči se (-vŕžem se) perf. refl. pren. trascurarsi, lasciarsi andare
  • zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
    zažgati ogenj accendere il fuoco

    2. incendiare; bruciare:
    zažgati hišo incendiare la casa
    sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

    3. gastr. (prismoditi) bruciare:
    zažgati pečenko bruciare l'arrosto

    4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
    zažigati upor incitare alla ribellione
    zažigati smeh suscitare il riso
    žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

    B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
    zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta
  • zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
    pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

    2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

    3. pren. criticare aspramente, stroncare

    4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

    5. šol. finire la classe, gli studi:
    komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zdelati še liter bere un altro litro
    pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
    pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

    B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
    PREGOVORI:
    zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa
  • zdréti (zdêrem) perf. asportare, portare via (di acque torrenziali e sim.); distruggere, dissestare:
    voda je zdrla cesto l'acqua ha dissestato la strada
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne
  • zelèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. verde; verdeggiante:
    zeleno listje foglie verdi
    bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
    grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
    zelena polja campagna verde
    zeleni pas zona verde

    2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
    jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
    zelena leta verde età

    3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
    biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
    pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
    pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
    bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
    zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
    pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
    kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
    bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
    bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
    bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
    zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
    gastr. zelena solata insalata verde
    zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
    fot. zeleni filter filtro verde
    pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
    pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
    zeleno steklo vetro da bottiglia

    B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
    na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
    suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
    biti v zelenem essere vestito di verde
    inter. tristo zelenih! mille diavoli!
  • zgódaj adv. presto, di buonora; pog. per tempino:
    zgodaj leči coricarsi presto, andare a letto con le galline
    zgodaj zjutraj la mattina presto
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • zgrábiti (-im)

    A) perf.

    1. rastrellare insieme

    2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
    zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
    zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
    zgrabiti z zobmi addentare
    rib. zgrabiti za vabo abboccare

    3. acchiappare; catturare; beccare:
    zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
    zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

    4.
    zgrabiti za delo mettersi al lavoro
    zgrabiti za vesla mettersi a remare

    5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
    človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
    zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

    6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
    zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
    pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
    pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
    pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
    pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
    pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
    pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
    pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
    pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
    zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

    B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
  • zgrísti (zgrízem)

    A) perf.

    1. masticare, maciullare (coi denti); rodere, mordere:
    zgristi jedi masticare il cibo
    zgristi si nohte, ustnice rodersi le unghie, mordersi le labbra

    2. pren. stremare, esaurire; consumare:
    bolezen ga je zgrizla è stremato dalla malattia
    ljubosumje zgrize človeka la gelosia consuma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kritiki so ga zgrizli la critica lo ha stroncato

    B) zgrísti se (zgrízem se) perf. refl.

    1. pren. rodersi (dalla rabbia, dal dolore)

    2. pren. (spreti se) discutere, litigare:
    zgristi se na smrt litigare aspramente
  • zijáti (-ám) imperf.

    1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
    rana zija la ferita è aperta

    2. aprirsi:
    pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

    3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
    kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

    4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

    5. pejor. urlare, strillare:
    kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
    zijati nad kom sgridare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
    zijati v časopis leggere il giornale
    pren. zijati v zrak bighellonare
    zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
    PREGOVORI:
    čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole
  • zjútraj adv. di mattino:
    pren. dan je treba zjutraj loviti il mattino ha l'oro in bocca
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. venire a mancare, mancare:
    zmanjkati komu denarja non aver più soldi
    zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
    zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

    2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
    spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
    čez noč zmanjkati sparire nella notte
    pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
    hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
    zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

    B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
    poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante
  • zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati

    1. sgualcire (carta, abito)

    2. schiacciare, pigiare:
    zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva

    3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
    pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
    hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba

    4. pejor. pasticciare, abborracciare:
    zmečkati nalogo pasticciare il compito
    zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa
  • zméšati (-am) perf.

    1. mescolare; mischiare:
    zmešati malto mescolare la malta
    zmešati karte mescolare le carte

    2. ekst. confondere; disorientare:
    zmešati ljudstvo confondere la gente
    zmešati komu pamet (dekle) far innamorare qcn., far perdere la testa a qcn.
    pog. računalnik mu je zmešal glavo il computer lo ha completamente avvinto
    zmešati komu korak far perdere il passo
    pog. zmešati komu nit, načrte, štrene sventare i piani di qcn.
    zmešati komu sled depistare qcn.
  • zmešnjáva (-e) f

    1. disordine, confusione, scompiglio, garbuglio:
    doma ima veliko zmešnjavo ha la casa tutta in disordine

    2. finimondo, scompiglio; putiferio; caos; babele:
    zmešnjava je nastala zaradi nekega članka a provocare il putiferio è stato un articolo
    v državi vlada zmešnjava il paese è in preda al caos

    3. pren. (velika količina) subisso, sterminio, guazzabuglio, baraonda:
    sejmarska zmešnjava la baraonda della fiera