Franja

Zadetki iskanja

  • viavai m

    1. vrvež; gneča

    2. ekst. tek, hod stroja v eno in drugo smer
  • vigere* v. intr. (pres. vigo) veljati, biti v veljavi:
    vige il principio della irretroattività della legge v veljavi je načelo neretroaktivnosti zakona
  • vincere*

    A) v. tr. (pres. vinco)

    1. premagati

    2. zmagati v; dobivati:
    vincere un concorso zmagati v natečaju
    vincere una gara zmagati na tekmovanju
    vincere la guerra zmagati v vojni
    vincere una scommessa dobiti stavo

    3. dobiti; zadeti:
    vincere al poker igre dobiti pri pokru
    vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
    vincere un terno al lotto zadeti terno

    4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
    vincere il morbo premagati bolezen
    vincere la passione brzdati, krotiti strast
    vincere se stesso premagovati, obvladati se

    5. pren. prepričevati

    6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
    vincere ogni difficoltà premagati vse težave
    vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
    vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti

    B) v. intr. zmagati:
    vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)

    C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
    PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • virgolatura f

    1. postavljanje narekovajev; narekovaji

    2. odlomek, citat v narekovajih
  • virgolettare v. tr. (pres. virgoletto)

    1. dati v narekovaje

    2. pren. izpostaviti, poudariti, poudarjati
  • virgolettatura f postavljanje v narekovaje; narekovaji
  • visitare v. tr. (pres. visito)

    1. obiskati:
    visitare un amico obiskati prijatelja

    2. med. pregledati:
    farsi visitare da uno specialista iti na pregled k specialistu
    visitare un malato pregledati bolnika
    oggi il dottore non visita absol. danes doktor ne ordinira

    3. ogledati si, iti v:
    visitare una galleria, un museo iti v galerijo, v muzej
  • vivere*

    A) v. intr. (pres. vivo)

    1. živeti (biti pri življenju):
    cessare di vivere umreti

    2. živeti; preživljati se:
    vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
    vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
    vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
    vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
    Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
    vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
    vivere alla giornata živeti tjavendan
    non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
    vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
    vivere per qcn. živeti za koga
    vivere a sé živeti odmaknjeno

    3. živeti, obnašati se

    4. pren. živeti:
    vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

    5. tisk
    vive! ostane, stet

    B) v. tr.

    1. živeti; preživeti, preživljati:
    vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
    vivere una vita serena živeti mirno

    2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
    vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
    vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

    C) m (le sing.)

    1. življenje:
    amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

    2. ekst. življenje (sredstva):
    il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
    PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
    chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
    chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori
  • vocabolarizzare v. tr. (pres. vocabolarizzo) vnesti, vnašati v slovar
  • vocabolarizzazione f vnos, vnašanje v slovar
  • vocalizzare

    A) v. intr. (pres. vocalizzo)

    1. izgovoriti, izgovarjati samoglasnike

    2. glasba vokalizirati

    B) v. tr. jezik vokalizirati; spremeniti, spreminjati v samoglasnik

    C) ➞ vocalizzarsi v. rifl. (pres. mi vocalizzo) jezik vokalizirati se, spremeniti se v samoglasnik (iz soglasnika)
  • vol. (volumen) V, vol., volume
  • volgarizzamento m

    1. prevajanje v vulgarni jezik

    2. ekst. v vulgarni jezik prevedeno besedilo

    3. vulgarizacija, popularizacija
  • volgarizzare v. tr. (pres. volgarizzo)

    1. (iz grščine, latinščine) prevesti, prevajati v neolatinski jezik

    2. ekst. razširiti, razširjati; popularizirati, vulgarizirati (znanost, znanstveno disciplino)
  • volgarizzazione f

    1. (volgarizzamento) prevajanje, prevod v vulgarni jezik

    2. vulgarizacija, popularizacija (znanosti, discipline)
  • volgarmente avv.

    1. ljudsko, v ljudskem jeziku

    2. pregovorno

    3. slabš. navadno, prostaško, vulgarno
  • voltafaccia m invar.

    1. hipen, nenaden obrat

    2. pren. obrat, preobrat v mišljenju

    3. pren. besedolomstvo
  • voltare

    A) v. tr. (pres. vōlto)

    1. obrniti, obračati:
    voltare le acque speljati vodo
    voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
    volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
    voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
    voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
    voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
    voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

    2. knjižno prevesti, prevajati

    3. zaviti, iti za:
    appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

    B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
    voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

    C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

    1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
    il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

    2. obrniti, obračati se:
    non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
    voltarsi contro qcn. upreti se komu
  • V.Q.P.R.D. kraticaVino di Qualità Prodotto in Regioni Delimitate kvalitetno vino, proizvedeno v razmejenih okoliših (v vinarstvu)
  • zatrèp (-épa) m

    1. arhit. frontone

    2. geogr. testa (della valle) a V