econōmico agg. (m pl. -ci)
1. ( che si riferisce all'economia) ekonomski, gospodarski:
dottrine economiche ekonomski nauki
Comunità Economica Europea (C. E. E.) Evropska gospodarska skupnost
2. gospodaren, varčen, ekonomičen:
edizione economica poceni izdaja
cucina economica štedilnik
annunci economici mali oglasi
Zadetki iskanja
- economizzare v. tr. (pres. economizzo) varčevati (tudi pren.):
economizzare tempo e denaro varčevati s časom in denarjem - edíno adv. solamente, unicamente:
v mislih ji je edino on solamente lui è nei suoi pensieri
edino pametno je, da molčiš l'unica cosa intelligente da fare è che tu stia zitto
pren. iron. edino zveličavna resnica l'unica salutare verità - edizione f
1. izdaja:
edizione riveduta e corretta pregledana in popravljena izdaja
edizione critica kritična izdaja
edizione a cura di izdajo uredil...
edizione della sera večerna izdaja (časopisa)
edizione straordinaria posebna izdaja
un'edizione di diecimila copie izdaja v nakladi deset tisoč primerkov
2. repriza, postavitev (predstava):
una bella edizione dell'Aida di Verdi lepa postavitev Verdijeve Aide
3. šalj. različica, izdaja (o osebi):
hai visto Maria nell'ultima edizione ? ali si videl Marijo v zadnji izdaji? - effētto m
1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj
2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven
3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti
4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo
5. menica, vrednostni papir
6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti
7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka - efficace agg. učinkovit:
il farmaco è molto efficace contro i reumatismi zdravilo je zelo učinkovito proti revmatizmu
grazia efficace relig. dejanska milost božja - effigie f (pl. -gi)
1. podoba, upodobitev, portret
2. pren. simbol:
la volontà è l'effigie del carattere volja je izraz značaja
3. videz - egli pron.
1. on
2. knjižno (pleonastično)
non è egli forse vero? ali morda ni res? - egregiamente avv. izvrstno, odlično:
lo spettacolo è stato realizzato egregiamente predstava je bila odlično uprizorjena - elemento m
1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
gli elementi di un edificio elementi zgradbe
2. osnova:
elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse
3. faktor, dejavnik:
la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha
4. član (kolektiva):
il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu
5.
i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
la furia degli elementi divjanje naravnih elementov
6. element, naravno okolje, stanje elementov:
essere nel proprio elemento biti v svojem elementu
7. kem. element - empōrio m (pl. -ri) emporij, veleblagovnica:
è un emporio di erudizione pren. on je živa enciklopedija - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - enájst (-ih) numer. undici
a) v samostalniški rabi:
od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
pridem ob enajstih vengo alle undici
b) v prilastkovi rabi:
z enajstimi možmi con undici uomini
c) inv.
leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici - enák (-a -o)
A) adj.
1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri
2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai
3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire
B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia - enciklopedíja (-e) f
1. enciclopedia:
glasbena, medicinska, splošna enciklopedija enciclopedia della musica, della medicina, generale
2. ekst. pren. enciclopedia:
on je živa enciklopedija quell'uomo è un'enciclopedia vivente - ênkrat adv.
1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte
2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro
3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia
4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile
5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara - enôtiti (-im) imperf. ➞ poenotiti
1. uniformarsi
2. knjiž. (družiti) accomunare, legare:
enoti jih občutek solidarnosti ciò che li accomuna è il senso di solidarietà - enôtnost (-i) f unità:
etnična, jezikovna enotnost unità etnica, linguistica
ekon. načelo proračunske enotnosti principio dell'unità del bilancio
gled. enotnost kraja, časa in dejanja unità di luogo, tempo e azione
soc. enotnost nasprotij unità dei contrari - entrare
A) v. intr. (pres. entro)
1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat
2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo
3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo
4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se
5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last
B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi - entrata f
1. vhod, vstop:
all'entrata ob vstopu
dazio d'entrata vstopna carina
entrata libera prost vstop
entrata di servizio službeni vhod
entrata principale, laterale glavni, stranski vhod
2. začetek, pričetek, vstop:
entrata in guerra vstop v vojno
l'entrata della messa začetek maše
entrata in vigore stopanje v veljavo
3. ekon. dohodek, iztržek, prejemek:
entrate e uscite prejemki in izdatki
imposta generale sull'entrata prometni davek