ulít (-a -o) adj. fuso:
čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo
Zadetki iskanja
- umakníti (-em) | umíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. ritirare, spostare, togliere:
umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei
2. ritirare; recedere:
jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa
B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie
2. schivare, evitare, rifuggire:
umakniti se udarcu schivare il colpo
pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità
3. dimettersi; ritirarsi:
umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata
4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche - umétnost (-i) f
1. arte:
umetnost in znanost arte e scienza
dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art
2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
uporabna umetnost arte applicata
3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare
4. (umetniško ustvarjanje) arte:
v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi
5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
govorniška umetnost retorica
umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
umetnost vojskovanja l'arte della guerra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
cerkvena umetnost arte sacra
dramska umetnost arte drammatica
naivna umetnost arte naïve, primitiva
sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema - umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.
1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
umirati od lakote morire di fame
umreti zaradi bolezni morire di malattia
umreti od hudega morire di crepacuore
umirati sam, kot pes morire solo come un cane
umreti v brodolomu perire in un naufragio
umirati za domovino morire per la patria
pren. gozdovi umirajo (propadajo)
zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento
2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui
3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
umirati od sramu morire di vergogna
umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa - umíriti (-ím) | umírjati (-am)
A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
umiriti dihanje calmare il respiro
umiriti jezo placare la rabbia
umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito
B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando
2. ekst. stabilizzarsi:
cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati
3. placarsi; diminuire:
veter se umirja il vento si sta placando - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - unášati se (-am se) | unêsti se (unêsem se) imperf., perf. refl.
1. calmarsi:
veter se unaša il vento si sta calmando
2. pren. calmarsi; impigrirsi; perdere lo smalto; stabilizzarsi:
cene so se unesle i prezzi si sono stabilizzati - upírati (-am) | upréti (uprèm)
A) imperf., perf.
1. puntare, appoggiare:
upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi
2. puntare, rivolgere:
upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.
B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.
1. puntare:
upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra
2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente
3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito
4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa
5. battere (contro), risplendere (del sole)
6. opporsi, contrastare; andare contro:
upirati se vetru andare contro vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso - uplahníti | upláhniti (-em) perf.
1. calare, diminuire, ridursi; afflosciarsi:
bula je uplahnila il gonfiore si è ridotto
ko je veter ponehal, so jadra uplahnila calato il vento, le vele si afflosciarono
2. pren. calmarsi; scemare, venir meno:
mladostna zanesenost z leti in izkušnjami uplahne con gli anni e l'esperienza l'entusiasmo giovanile viene meno
3. pren. scoraggiarsi, perder coraggio - úren2 (-rna -o) adj.
1. agile, svelto, lesto:
imeti urne prste essere svelto di mano (tudi pejor., tatinski)
imeti urno pamet essere sveglio, ingegnoso
2. svelto, veloce:
biti urnih nog, imeti urne noge camminare svelto, veloce
rešile so ga urne pete si è salvato fuggendo a rotta di collo
ekst. urni korak passo alla bersagliera, da bersagliere - uresničeváti (-újem) | uresníčiti (-im)
A) imperf., perf. attuare, mettere in atto, concretare, realizzare, effettuare, portare a effetto, compiere:
uresničiti zamisli realizzare i progetti
uresničevati obljube, grožnje mettere in atto le promesse, le minacce
B) uresničeváti se (-újem se) | uresníčiti se (-im se) imperf., perf. refl. avverarsi, compiersi, concretarsi, realizzarsi:
uresničila so se tvoja predvidevanja le tue previsioni si sono compiute, si sono avverate - úrica (-e) f dem. od ura oretta; orologino, orologetto:
hoditi kakšno urico camminare un'oretta o giù di lì
ženska urica orologetto da donna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odbila mu je zadnja urica è suonata la sua ultima ora
urice so mu štete ha le ore contate
naviti otroku urico tirare le orecchie al bambino - usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.
1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce
2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire
3. med. atrofizzarsi:
koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano
4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere - usare
A) v. tr. (pres. uso)
1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze
2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico
3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben
4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo
5. imeti navado
B) v. intr.
1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice
2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim
3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete
C) v. intr. impers. biti navadno, običajno
Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na - usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.
1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente
2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte
3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn. - usékati (-am)
A) perf.
1. tagliare, ferire di taglio; ekst. mordere:
modras ga je usekal è stato morso da una vipera
2. colpire, battere; dare un colpo, un pugno, un calcio:
usekati po glavi dare un pugno in testa
3. pren. voj. attaccare, aprire il fuoco
4. pren. echeggiare, rimbombare:
v tišino so usekali kriki il silenzio fu rotto da grida, nel silenzio echeggiarono grida
5. pren. sbottare
6. pog.
usekati mimo sbagliare in pieno
7. pog. usekati jo andarsene, tagliare:
usekati jo čez gmajno tagliare per i campi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
godba je usekala koračnico la banda attaccò una marcia
strela je usekala v zvonik il fulmine colpì il campanile
B) usékati se (-am se) perf. refl.
1. attaccare briga, litigare, bisticciare
2. (spopasti se) scontrarsi - usípati (-am)
A) imperf. spandere, spargere, gettare (tudi pren.):
oblaki usipajo dež dalle nubi piove
B) usípati se (-am se) imperf. refl.
1. precipitare, cadere, piovere:
s stene se usipa kamenje dalla parete precipitano pietre
2. pren. riversarsi:
iz šole so se usipali šolarji la scolaresca si riversò dalla scuola
pren. vprašanja so se kar usipala le domande continuavano a fioccare - usmíljenje (-a) n pietà, compassione; misericordia:
čutiti usmiljenje provare pietà, aver compassione
izkazovati usmiljenje mostrare compassione, essere pietoso
prositi usmiljenja chiedere pietà
ne poznati usmiljenja non conoscere pietà, essere spietato
izkoriščati brez usmiljenja sfruttare spietatamente
pren. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju fu trovato in uno stato compassionevole - uspávati (-am) imperf. addormentare, assopire; narcotizzare (tudi ekst.):
uspavati otroka addormentare il bambino
pren. zmage in uspehi so ga uspavali si addormentò sugli allori
uspavati vest assopire la coscienza
uspavati z etrom eterizzare - ústa (úst) n pl.
1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare
3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo