Franja

Zadetki iskanja

  • fondamento m (m pl. -ti, f pl. -ta)

    1. (pl. -ta) temelj:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe

    2. (pl. -ti) pren. temelj, osnova:
    i fondamenti della civiltà temelji civilizacije
    parlare con fondamento govoriti utemeljeno
    un'accusa senza fondamento, priva di fondamento neosnovana, neutemeljena obtožba
    fare fondamento su qcn., qcs. zanesti se na koga, na kaj
  • fondare

    A) v. tr. (pres. fondo)

    1. položiti temelje:
    fondare una diga položiti temelje jeza
    fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
    fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto

    2. osnovati, ustanoviti:
    fondare un circolo ustanoviti krožek
    fondare un'impresa ustanoviti podjetje

    3. pren. zasnovati, utemeljiti:
    fondare una teoria zasnovati teorijo
    fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih

    B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)

    1. temeljiti, biti zasnovan:
    le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah

    2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
    non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube
  • fontána (-e) f um. fontana:
    rimske fontane le fontane di Roma
  • fōrbici f pl.

    1. škarje:
    forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
    avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
    usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
    le forbici della censura pren. cenzurne škarje
    le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

    2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)
  • forca f

    1. vile:
    far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

    2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

    3. vislice:
    condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
    governare con la forca vladati s terorjem
    passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
    va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
    avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

    4. geogr. sedlo
  • forma f

    1. oblika:
    la forma del naso oblika nosu
    a forma di, in forma di kot, podoben

    2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
    forma snella vitka postava
    l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

    3. zunanjost, videz:
    la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

    4. šport forma:
    essere in forma biti v formi
    essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

    5. kalup, kopito, model:
    forma per calzature kopito za obutev
    una forma di formaggio hlebec sira

    6. način (kako se kaj dela):
    in forma privata, ufficiale privatno, službeno
    vizio di forma proceduralna napaka

    7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
    badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
    esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

    8. jezik način:
    le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni
  • fórma (-e) f

    1. (oblika, videz) forma:
    okrogla, ovalna, pravokotna forma forma circolare, ovale, rettangolare
    pravilna, nepravilna forma forma regolare, irregolare
    pisna, ustna forma forma scritta, orale

    2. (način, kako je kaj povedano v umetniškem delu) forma:
    mojster v formi maestro della forma
    izbrušena, izdelana forma forma elegante, perfetta
    muz. ciklična forma forma ciclica

    3. (predpisan način v občevanju) forme:
    držati se forme rispettare, osservare le forme, agire con le debite forme

    4. (formalnost) formalità:
    samo zaradi forme per pura formalità, proforma

    5. šport. forma:
    biti v (odlični) formi essere in (ottima) forma
    ne biti v formi essere fuori forma, giù di forma, in cattiva forma

    6. filoz., lingv., tisk. forma

    7. teh. (kalup) forma; biol. forma, specie, tipo;
    glinena forma forma di argilla
    kovinska forma conchiglia
  • formálnost (-i) f formalità:
    izpolniti, opraviti formalnosti compiere le formalità, adempiere alle formalità
    urediti vse potrebne formalnosti sbrigare le necessarie formalità
    zaradi (gole) formalnosti per pura formalità
  • fōrmula f

    1. pravo formula, predpisano besedilo:
    formula di giuramento formula za prisego
    assoluzione con formula piena, dubitativa popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov

    2. fraza, formula:
    formule di augurio voščila, voščilne fraze
    rispettare rigorosamente le formule strogo se držati vljudnostnih obrazcev

    3. formula, izhodišče, pravilo, načelo, geslo:
    la formula di Mazzini: pensiero e azione Mazzinijevo geslo: misel in akcija

    4. mat. formula, obrazec

    5. kem. formula:
    formula di struttura strukturna formula

    6. sestava:
    la formula di un nuovo sapone sestava novega mila

    7. šport formula:
    vetture di formula due vozila formule dve
  • formulírati (-am) perf., imperf. (izraziti, določiti) formulare:
    formulirati predloge formulare le proposte
  • forse

    A) avv.

    1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
    forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
    forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo

    2. približno:
    saranno forse le cinque ura bo približno pet

    3.
    forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
    non è forse vero? ali morda ni res?

    B) m invar. dvom, negotovost:
    essere, stare in forse biti v dvomih
    metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
    senza forse zagotovo:
    arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
    mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje
  • fortificare v. tr. (pres. fortifico)

    1. voj. utrditi

    2. okrepiti:
    l'esercizio fortifica le membra telovadba utrjuje ude
  • fortuna f

    1.
    Fortuna mitol. Fortuna

    2. usoda, slepa sreča, slučaj:
    volubilità della fortuna nestalnost usode
    la ruota della fortuna kolo človeške usode
    prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
    un gioco della fortuna igra usode
    dire la fortuna vedeževati
    dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
    a fortuna slučajno, srečno, po sreči
    atterraggio di fortuna prisilni pristanek
    mezzi di fortuna zasilna sredstva

    3. sreča:
    la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
    per fortuna k sreči
    fortuna che dobro, da; še sreča, da
    un colpo di fortuna nenadejan uspeh
    fare fortuna obogateti
    un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
    tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
    aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
    portar fortuna prinašati srečo

    4. premoženje, imetje, bogastvo:
    dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

    5. vihar, nevihta
  • fōrza

    A) f

    1. moč, sila:
    forza fisica telesna moč
    forza d'animo duhovna moč
    la forza delle sue parole moč njegovih besed
    la forza del destino moč usode
    forza maggiore višja sila
    le forze della natura naravne sile
    far forza a (su) qcn. siliti koga
    farsi forza opogumiti se
    essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
    perdere le forze izgubiti moči (moč)
    mi mancano le forze nimam moči
    essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
    camicia di forza prisilni jopič
    a forza, per forza na silo, po sili
    a forza di z, od:
    a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
    in forza di na osnovi
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    a tutta forza z vso močjo
    è un matematico di prima forza to je odličen matematik
    PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

    2. fiz. moč, sila:
    forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
    forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
    forza motrice gonilna sila

    3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
    le forze armate oborožene sile
    la forza pubblica, le forze di polizia policija
    chiamare la forza poklicati policijo
    bassa forza navadni vojaki
    essere in forza biti v popolni sestavi
    forza navale mornariški odred

    B) inter. naprej, dajmo!:
    bella forza! prava reč!
    per forza! kajpak!, seveda!
    su, forza! le korajžno!, pogum!
    forza Inter! dajmo, Inter!
  • fōssa f

    1. jarek, jama:
    fossa di scolo odvodni jarek
    fossa da letame gnojna jama
    fossa settica septična jama, greznica
    fossa di riparazione tehn. servisna jama
    fossa dei serpenti pren. norišnica

    2. jama, grob:
    essere messo, calato nella fossa biti položen v grob
    scavarsi la fossa con le proprie mani pren. sam sebi kopati jamo
    essere coi piedi nella fossa, avere un piede nella fossa pren. biti z eno nogo v grobu

    3. geol. jarek:
    fosse oceaniche oceanski jarki

    4. anat. vdolbina
  • fra1 prep.

    1. (za izražanje časa) čez:
    fra due giorni čez dva dni
    fra poco kmalu

    2. (odnos) pri, med:
    fra sé pri sebi
    fra me e te med nama
    fra di noi med nami
    uno fra i miei amici eden od mojih prijateljev
    fra l'altro med drugim
    fra le nuvole v oblakih
    parlare fra i denti govoriti skozi zobe
    andare fra i più pren. umreti
    essere fra la vita e la morte viseti med življenjem in smrtjo
    fra luce e riscaldamento spendo... za razsvetljavo in ogrevanje porabim...
  • frangere* v. tr. (pres. frango) knjižno zlomiti, zdrobiti, razbiti (zlasti pren.):
    frangere la resistenza di qcn. zlomiti odpor nekoga
    frangere le olive mleti olive
    frangere l'impeto skrhati, oslabiti vnemo
  • fratta f

    1. goščava, gošča:
    andare, essere per le fratte pren. biti v hudih denarnih škripcih

    2. nareč. živa meja, grm
  • fregare

    A) v. tr. (pres. frego)

    1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
    fregare il pavimento ribati pod
    fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
    fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
    fregarsi gli occhi meti si oči

    2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
    mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

    B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

    1. drgniti se:
    fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

    2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
    fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
    e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!
  • friggere*

    A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
    friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
    friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
    mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
    andare a farsi friggere pren. iti k vragu
    buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
    friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

    B) v. intr.

    1. cvrčati

    2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
    friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
    frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti