Franja

Zadetki iskanja

  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sardéla (-e) f zool. sardina (Sardina picchardus); ekst. acciuga:
    sardele v olju sardine sott'olio
    biti natlačeni kot sardele stare pigiati come acciughe
  • sátan (-a) m

    1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
    pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

    2. malvagio

    3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

    4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
    da bi te satan! che il diavolo ti porti!
  • satanasso1 m

    1. pog. hudič

    2. ekst. obsedenec, nasilnež, srboritež:
    gridare come un satanasso kričati kot obseden
  • sátir (-a) m mitol. satiro:
    pohoten kot satir lussurioso come un satiro
  • sbirro

    A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
    aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
    essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

    B) agg. nareč., pog.

    1. živ, živahen

    2. prebrisan, zvit
  • scacchiēra f

    1. šah šahovnica; igre damovnica

    2.
    a scacchiera šahovniško, kot na šahovnici

    3. rib. (vrsta mreže)
  • scacchiēre m

    1. redko šahovnica:
    a scacchiere šahovniško, kot na šahovnici

    2. voj. bojišče

    3.
    Cancelliere dello scacchiere lord zakladnik
  • scalognato agg. nesrečen:
    essere scalognato imeti smolo
    essere scalognato come il cane in chiesa počutiti se kot pes v cerkvi
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
    sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel
  • schēletro m

    1. anat. okostje; okostnjak:
    essere magro come uno scheletro biti suh kot okostnjak
    lo scheletro nell'armadio pren. okostnjak v omari

    2. ekst. pren. okostje; ogrodje
  • scherzo m

    1. šala:
    scherzo innocente nedolžna šala
    scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
    scherzo di natura ekst. spaka, spaček
    scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
    scherzi d'acqua vodometi
    scherzi di luce svetlobni učinki
    la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
    prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
    non saper stare allo scherzo hitro zameriti

    2. pren. šala; malenkost:
    oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

    3.
    per scherzo za šalo, ne zares
    nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

    4. glasba scherzo
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • scimmia f

    1. zool. opica:
    scimmia cappuccina (cebo) navadna kapucinka (Cebus capucinus)
    scimmia leonina levja opica, levič (Leontocebus leoninus)
    scimmia ragno (atele) koata, črna brezpalčarka (Ateles)
    scimmia ricola veliki levič (Leontocebus rosalia)
    scimmia urlatrice (aluatta) aluata, rdeči vriskač (Alouatta seniculus)

    2. pren. grdoba:
    arrampicarsi come una scimmia plezati kot opica
    essere brutto come una scimmia biti grd kot smrtni greh
    fare la scimmia a qcn. koga oponašati

    3. nareč. pijanost:
    prendersi una scimmia nažgati se ga

    4. pren. žarg.
    avere la scimmia sulla spalla biti drogiran, biti zasvojen (z mamilom)
  • scoiattolo m zool. veverica (Sciurus vulgaris)
    scoiattolo volante leteča veverica (Pterommyida)
    arrampicarsi come uno scoiattolo plezati kot veverica
    essere agile, svelto come uno scoiattolo biti uren, hiter kot veverica
  • scolaretto m

    1. pomanjš. od ➞ scolaro šolarček

    2. ekst. petošolček, naivnež, nerodnež:
    arrossire come uno scolaretto zardevati kot šolarček
  • scopa2 f metla:
    avere ingoiato il manico della scopa pren. držati se, kot bi metlo požrl
    essere magro come una scopa biti suh kot prekla
  • scricciolo m

    1. zool. (troglodita) stržek, palček (Troglodytes troglodytes):
    avere il cervello di uno scricciolo pren. imeti kurjo pamet
    mangiare quanto uno scricciolo jesti kot vrabček

    2. pren. palček, drobižek
  • scrōscio m (pl. -sci)

    1. šumenje, bučanje:
    uno scroscio di applausi viharno ploskanje
    a scroscio silovito
    piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je

    2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)

    3. tv žarg. šumenje