Franja

Zadetki iskanja

  • vôjska (-e) f

    1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
    biti v službi v vojski servire nell'esercito
    stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
    najemniška vojska milizie mercenarie

    2. star. guerra:
    pred vojsko prima della guerra
    med vojsko durante la guerra

    3. pog. servizio militare, leva

    4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
    vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
    voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
    hist. črna vojska milizia territoriale
    rod vojske armata, arma
    kopenska vojska armata di terra
    okupacijska vojska esercito di occupazione
    redna vojska esercito regolare
    zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
    stalna vojska esercito stanziale
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
    volovska vprega tiro di buoi
    človek volovske moči individuo forte come un toro
    volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
    pren. volovske oči occhi grandi e tondi
    pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
    bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
    navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)
  • vozóvnica (-e) f biglietto:
    avtobusna, letalska, tramvajska, železniška vozovnica biglietto della corriera; biglietto aereo; tranviario, ferroviario
    povratna vozovnica biglietto di andata e ritorno
    mesečna vozovnica abbonamento mensile
    imeti vozovnico essere munito di biglietto
  • vpoglèd (-éda) m visione, vista; esame:
    spisek je na vpogled javnosti l'elenco è dato in visione al pubblico
    dobiti, imeti vpogled v kaj farsi un'idea, avere un'idea di qcs., capacitarsi di qcs.
    ekon. hranilna vloga na vpogled deposito a vista
  • vrábčji (-a -e) adj. di, del passero:
    vrabčje strašilo spaventapasseri
    pejor. pren. imeti vrabčjo pamet avere il cervello di gallina
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • vréčka (-e) f dem. od vreča sacchetto, involto, cartoccio:
    pojesti vrečko bonbonov mangiare un cartoccio di caramelle
    pren. imeti vrečke pod očmi avere le borse sotto gli occhi
    trg. (nakupovalna) vrečka shopper
    zool. semenska vrečka vescicola seminale
    (varovalna) vrečka za oblačila tessilsacco
  • vŕh (-a) m

    1. cima, vetta, sommità:
    najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
    kopast, stožčast vrh mammellone, cono
    skalnat vrh cima rocciosa
    jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
    vrh zvonika la cima del campanile
    povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
    anat. pljučni vrh apice polmonare
    valovni vrh cresta d'onda
    mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
    arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
    navt. vrh jamborja riva
    hidr. vrh jeza pignone
    teh. vrh plamena dardo

    2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
    pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
    vrh jezika punta della lingua
    knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

    3. (površina, gladina) superficie:
    priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

    4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
    naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

    5. apice, culmine, apogeo; punta:
    uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

    6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
    strankarski vrh il vertice di un partito
    konferenca na vrhu conferenza al vertice

    7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
    biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

    8. (najvišja uvrstitev) cima:
    z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

    9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
    bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
    žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
    mera polna do vrha il colmo della misura
    pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice
  • vročína (-e) f

    1. caldo, calore, arsura:
    neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
    poletna vročina arsura estiva

    2. vampa:
    vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso

    3. med. febbre, temperatura:
    imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo
  • vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
    konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
    vrvica iz najlona cordicella di nylon
    klobčič vrvice un gomitolo di spago
    elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
    vžigalna vrvica miccia
    šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
    navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
    rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
    voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
    publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
    pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn.
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsè adv.

    1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
    pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

    2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
    vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

    3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
    čakati vse do jutra attendere fino al mattino
    napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

    4. (poudarja pomen besede)
    na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
    imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

    5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
    kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
    kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

    6. vse prej kot meno che:
    ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente
  • vstòp (vstópa) m entrata, ingresso; adito, accesso:
    imeti prost vstop avere libero adito a, presso
    nezaposlenim vstop prepovedan vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
    ob vstopu all'entrata
    vstop v vojno entrata in guerra
    prost, prepovedan vstop ingresso libero, vietato
    alp. vstop v steno attacco
    vstop prepovedan mladoletnim osebam vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
  • vzajémen (-mna -o) adj.

    1. mutuo, reciproco, vicendevole:
    vzajemna pomoč solidarietà
    društvo za vzajemno pomoč società di mutuo soccorso
    vzajemno razumevanje comprensione reciproca

    2. knjiž. (skupen) comune, in comune:
    imeti s kom precej vzajemnih potez avere parecchi tratti in comune con qcn.
  • x, X

    A) f, m (iks) (črka) iks:
    x minuscola, X maiuscolo mali x, veliki X
    x come xeres ptt x kot Xanthippe (pri črkovanju); mat. x (znak za prvo neznanko); šport 0 (na stavnem listku znak za neodločen izid tekme);
    avere le gambe a x imeti noge na iks, iksaste noge

    B) agg. iks (neznan):
    giorno X dan iks
    il signor X gospod X
  • x | X m
    črka x lettera x
    imeti noge na x avere le gambe a x
    fiz. x žarki raggi x
    mat. os x asse x
    mat. (neznanka) x (incognita) x
    metal. profil X profilo a X
    (za označevanje neznane osebe) XY NN
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zabáva (-e) f

    1. divertimento, spasso, svago:
    imeti psa za družbo in zabavo avere un cane per compagnia e divertimento

    2. divertimento, festa:
    prijetno zabavo vam želim auguro buon divertimento

    3. festa, trattenimento, ricevimento:
    zabava na prostem festa all'aperto
    zabava s plesom trattenimento danzante
    novoletna, pustna zabava veglione di S. Silvestro, di carnevale
  • zadôsti adv. abbastanza; sufficientemente, a sufficienza:
    doma ne pridelajo zadosti hrane a casa non producono abbastanza cibo, cibo a sufficienza
    koliko denarja potrebuješ? Bo desettisoč zadosti? quanti soldi vuoi? Ti basteranno diecimila?
    imeti česa zadosti averne abbastanza di qcs.
    zdaj pa mi je zadosti! e adesso basta!