Franja

Zadetki iskanja

  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vibrare

    A) v. tr. (pres. vibro)

    1. vihteti; ekst. zagnati, izstreliti (puščico):
    vibrare l'anatema contro qcn. pren. izreči anatemo zoper koga

    2. zadati:
    vibrare un pugno zadati udarec s pestjo

    3. podvreči vibraciji (beton)

    B) v. intr.

    1. fiz. vibrirati, tresti se, nihati

    2. ekst. pren. tresti se, vzdrhteti:
    vibrare d'ira tresti se od jeze

    3. pren. izzveneti

    4. pren. odsevati (čustvo)
  • vicino

    A) agg.

    1. bližen, soseden:
    case vicine sosedne hiše
    parente vicino pren. bližnji sorodnik
    stati vicini sosedne države

    2. bližen, ki je blizu:
    essere vicino a partire pripravljati se na odhod
    essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

    3. pren. soroden, podoben

    B) m (f -na) sosed, soseda:
    essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

    C) avv. blizu, poleg:
    da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
    conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
    farsi vicino približevati se

    Č) prep. vicino a

    1. zraven, blizu:
    ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

    2. pri:
    vicino a Gorizia pri Gorici
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • visibilio m (le sing.)

    1. pog. obilica, kup, morje:
    un visibilio di gente kup ljudi

    2.
    andare in visibilio pren. biti ves blažen, od veselja biti ves iz sebe
  • viso m

    1. obraz:
    viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
    viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
    a viso aperto pren. odkrito, pogumno
    viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
    dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
    diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
    gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
    non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

    2. ekst. obraz (poteze):
    viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
    fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
    fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
    fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega
  • víti1 (víjem)

    A) imperf.

    1. torcere, attorcigliare:
    od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

    2. avvoltolare, avvolgere

    3. girare; torcere:
    ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

    4. intrecciare:
    dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

    5. affliggere, tormentare:
    protin ga vije è afflitto dalla gotta
    impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

    6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

    B) víti se (víjem se) imperf. refl.

    1. contorcersi, torcersi:
    viti se v krčih spasimare

    2. snodarsi, serpeggiare:
    steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

    3. pren. (širiti se) diffondersi:
    iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

    4. accartocciarsi, arricciarsi:
    koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano
  • vivere*

    A) v. intr. (pres. vivo)

    1. živeti (biti pri življenju):
    cessare di vivere umreti

    2. živeti; preživljati se:
    vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
    vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
    vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
    vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
    Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
    vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
    vivere alla giornata živeti tjavendan
    non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
    vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
    vivere per qcn. živeti za koga
    vivere a sé živeti odmaknjeno

    3. živeti, obnašati se

    4. pren. živeti:
    vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

    5. tisk
    vive! ostane, stet

    B) v. tr.

    1. živeti; preživeti, preživljati:
    vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
    vivere una vita serena živeti mirno

    2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
    vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
    vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

    C) m (le sing.)

    1. življenje:
    amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

    2. ekst. življenje (sredstva):
    il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
    PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
    chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
    chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori
  • vkràj adv. star. (proč, vstran) via; lontano da:
    odrezati vkraj tagliar via
    živeti vkraj od mestnega vrveža vivere lontano dal viavai della città
  • vkùp adv. (skupaj) insieme:
    vkup spraviti mettere insieme
    vkup živeti vivere insieme
    vkup stanovati abitare insieme, coabitare
    vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
    pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
    pren. vkup držati essere solidali
    pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
    pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
    pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
    PREGOVORI:
    pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
    navadni vojak soldato semplice
    poklicni vojak soldato di professione
    najemniški vojak mercenario
    igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
    vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
    biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
    vrniti se od vojakov andare in congedo
  • volare1

    A) v. intr. (pres. volo)

    1. leteti:
    non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
    volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
    volere o volare zlepa ali zgrda

    2. ekst. leteti (letalo):
    volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
    volare sulla città leteti nad mestom

    3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

    4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
    volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
    il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
    volano gli schiaffi letijo klofute

    5. ekst. pasti, padati:
    volar giù pog. pasti (z višine)

    6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
    volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

    7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
    l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

    8. pren. širiti se:
    volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

    9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
    con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

    10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
    il tempo vola čas beži

    11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

    B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)
  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • vpréžen (-a -o) adj. attaccato; aggiogato:
    biti vprežen od jutra do večera essere sotto torchio dalla mattina alla sera
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno
  • vreščáti (-ím) imperf.

    1. schiamazzare; squittire; gracchiare

    2. urlare, strillare; frignare:
    vreščati od strahu strillare dallo spavento
  • vréti (vrèm) imperf.

    1. bollire; tr. bollire, lessare:
    voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

    2. ribollire; sgorgare:
    besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

    3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
    ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
    take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

    4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
    vreti od sovraštva fremere di odio
    med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
    molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

    5. biol., kem. fermentare:
    mošt vre il mosto sta fermentando