Franja

Zadetki iskanja

  • držáva (-e) f

    1. stato; paese:
    predstavljati, ustanoviti, voditi državo rappresentare, fondare, guidare uno stato
    kontinentalna, pomorska država paese continentale, marittimo
    absolutistična, demokratična država stato assolutistico, democratico
    zvezna država stato federale
    ločitev cerkve od države separazione fra Chiesa e Stato
    hist. mestna država (v starem veku) città stato, polis; (v srednjem veku) comune

    2. (državni aparat) stato

    3. publ. (država, državna oblast) Palazzo
  • dubbio

    A) agg. (m pl. -bi)

    1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
    scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
    dubbia fortuna zla sreča
    è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

    2. spremenljiv, nestalen:
    tempo dubbio nestalno vreme

    3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
    colore dubbio pren. politično neopredeljen
    luce dubbia medla svetloba

    4. neodločen, omahljiv:
    carattere dubbio neodločen značaj

    5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
    persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

    B) m

    1. dvom:
    dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
    dubbio amletico iron. hamletovski dvom
    dubbio metodico filoz. metodični dvom
    senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
    essere fuori dubbio biti gotovo

    2. pomislek

    3. vprašanje, problem
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • duhóven (-vna -o) adj.

    1. spirituale, dello spirito:
    duhovni in telesni razvoj človeka sviluppo spirituale e fisico dell'uomo
    duhovna kriza sodobne družbe la crisi spirituale della società moderna

    2. (verski, religiozen) religioso, spirituale:
    pesmi duhovne in posvetne vsebine poesie di contenuto religioso e profano
    nuditi bolniku duhovno tolažbo dare al malato i conforti religiosi
    ekst. duhovni oče padre spirituale
    duhovne vaje esercizi spirituali
  • duhóvnost (-i) f knjiž.

    1. spiritualità

    2. filoz. spiritualità:
    duhovnost in materialnost človeka spiritualità e materialità dell'uomo
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dušévno adv. psichicamente; mentalmente; intellettualmente:
    duševno bolan malato di mente
    duševno nerazvit ritardato mentale
    duševno prizadet mentalmente handicappato
    telesno in duševno zrel fisicamente e intellettualmente maturo
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
    dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
    šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
    dviganje letala decollo
    dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
    glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
    geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
    dviganje zastave alzabandiera
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • dvój (-a -e) numer.

    1. duplice, di due specie

    2. (pri množinskih samostalnikih izraža število dve) due
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je dvoje tra il dire e il fare sta di mezzo il mare
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • dvojíca (-e) f due, coppia, paio:
    dvojica mladih ljudi due giovani
    zakonska dvojica coppia, marito e moglie
    fiz. dvojica sil coppia di forze
    šport. tekmovanje dvojic incontro, gara di coppie
  • dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
    dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
    rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
    znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
    dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
    filoz. metodični dvom dubbio metodico
    verski dvomi dubbi di natura religiosa
    ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente
  • ebollizione f

    1. vrenje, kipenje:
    punto di ebollizione vrelišče

    2. pren. vrenje, nemir:
    la città è in ebollizione v mestu vre
  • ebrēo

    A) agg. judovski, hebrejski

    B) m

    1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
    confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš

    2. pren. slabš. oderuh, stiskač

    3.
    ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver
  • eccēlso

    A) agg. visok:
    cime eccelse visoki vrhovi; pren. vzvišen, odličen, izjemen:
    è un uomo di ingegno eccelso to je človek izjemnega duha

    B) m

    1. knjižno Bog

    2. redko knjižno nebesa
  • eccēsso m

    1. presežek, pretiranost:
    eccesso di zelo pretirana vnema
    l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
    all'eccesso pretirano
    in eccesso preveč, čez mero
    ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
    per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
    è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol

    2. skrajnost:
    andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
    dare in eccessi pobesneti

    3. mat. izpad, prestopek:
    approssimazione per eccesso približek navzgor
  • eccettuare v. tr. (pres. eccēttuo) izvzeti, izključiti:
    è un' ottima persona se si eccettua un piccolo difetto to je imeniten človek, če izvzamemo majhno napako
    nessuno eccettuato vsi brez izjeme
    eccettuato il giovedì razen četrtka