držáva (-e) f
1. stato; paese:
predstavljati, ustanoviti, voditi državo rappresentare, fondare, guidare uno stato
kontinentalna, pomorska država paese continentale, marittimo
absolutistična, demokratična država stato assolutistico, democratico
zvezna država stato federale
ločitev cerkve od države separazione fra Chiesa e Stato
hist. mestna država (v starem veku) città stato, polis; (v srednjem veku) comune
2. (državni aparat) stato
3. publ. (država, državna oblast) Palazzo
Zadetki iskanja
- dubbio
A) agg. (m pl. -bi)
1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
dubbia fortuna zla sreča
è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če
2. spremenljiv, nestalen:
tempo dubbio nestalno vreme
3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
colore dubbio pren. politično neopredeljen
luce dubbia medla svetloba
4. neodločen, omahljiv:
carattere dubbio neodločen značaj
5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa
B) m
1. dvom:
dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
dubbio amletico iron. hamletovski dvom
dubbio metodico filoz. metodični dvom
senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
essere fuori dubbio biti gotovo
2. pomislek
3. vprašanje, problem - due
A) agg.
1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke
2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj
B) m
1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik
2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja - dúh (-á) m
1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico
2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto
3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera
4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione
5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare
6. rel. anima
7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo - duhóven (-vna -o) adj.
1. spirituale, dello spirito:
duhovni in telesni razvoj človeka sviluppo spirituale e fisico dell'uomo
duhovna kriza sodobne družbe la crisi spirituale della società moderna
2. (verski, religiozen) religioso, spirituale:
pesmi duhovne in posvetne vsebine poesie di contenuto religioso e profano
nuditi bolniku duhovno tolažbo dare al malato i conforti religiosi
ekst. duhovni oče padre spirituale
duhovne vaje esercizi spirituali - duhóvnost (-i) f knjiž.
1. spiritualità
2. filoz. spiritualità:
duhovnost in materialnost človeka spiritualità e materialità dell'uomo - dúša (-e) f
1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata
2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima
3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno
4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa
5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica
6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo - dušévno adv. psichicamente; mentalmente; intellettualmente:
duševno bolan malato di mente
duševno nerazvit ritardato mentale
duševno prizadet mentalmente handicappato
telesno in duševno zrel fisicamente e intellettualmente maturo - dvá (-é -é) numer.
1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due
2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana
3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti - dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
dviganje letala decollo
dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
dviganje zastave alzabandiera - dvígati (-am) | dvígniti (-em)
A) imperf., perf.
1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora
2. (delati, narediti kaj višje) alzare
3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese
4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio
5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo
6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina
B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla
2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta
3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese - dvój (-a -e) numer.
1. duplice, di due specie
2. (pri množinskih samostalnikih izraža število dve) due
PREGOVORI:
obljubiti in dati je dvoje tra il dire e il fare sta di mezzo il mare - dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla - dvojíca (-e) f due, coppia, paio:
dvojica mladih ljudi due giovani
zakonska dvojica coppia, marito e moglie
fiz. dvojica sil coppia di forze
šport. tekmovanje dvojic incontro, gara di coppie - dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente - ebollizione f
1. vrenje, kipenje:
punto di ebollizione vrelišče
2. pren. vrenje, nemir:
la città è in ebollizione v mestu vre - ebrēo
A) agg. judovski, hebrejski
B) m
1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš
2. pren. slabš. oderuh, stiskač
3.
ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver - eccēlso
A) agg. visok:
cime eccelse visoki vrhovi; pren. vzvišen, odličen, izjemen:
è un uomo di ingegno eccelso to je človek izjemnega duha
B) m
1. knjižno Bog
2. redko knjižno nebesa - eccēsso m
1. presežek, pretiranost:
eccesso di zelo pretirana vnema
l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
all'eccesso pretirano
in eccesso preveč, čez mero
ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol
2. skrajnost:
andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
dare in eccessi pobesneti
3. mat. izpad, prestopek:
approssimazione per eccesso približek navzgor - eccettuare v. tr. (pres. eccēttuo) izvzeti, izključiti:
è un' ottima persona se si eccettua un piccolo difetto to je imeniten človek, če izvzamemo majhno napako
nessuno eccettuato vsi brez izjeme
eccettuato il giovedì razen četrtka