Franja

Zadetki iskanja

  • bruno

    A) agg.

    1. črnkast, temen:
    camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

    2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
    terra bruna črna zemlja
    occhi bruni temne, črne oči

    3. rjav, sivorjav:
    razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

    B) m

    1. temna, črna barva

    2. ekst. mrak, tema

    3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
    le brune e le bionde črnolaske in blondinke

    4. črnina, žalna obleka:
    mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
    parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom
  • brutalizzare v. tr. (pres. brutalizzo)

    1. surovo, brutalno ravnati:
    brutalizzare uomini e animali surovo ravnati z ljudmi in živalmi

    2. ekst. posiliti
  • brzína (-e) f

    1. velocità:
    drveti z veliko brzino correre a forte velocità, a velocità sostenuta

    2. žarg. avt. marcia:
    menjati brzino cambiare la marcia
  • bucare

    A) v. tr. (pres. buco)

    1. luknjati, preluknjati:
    bucare una parete prebiti steno
    bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

    2. predreti:
    bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
    ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

    3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
    bucare una notizia publ. ne objaviti novice
    bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

    4. prebosti, preluknjati:
    bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

    B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

    1. predreti se:
    si è bucata la gomma guma se je predrla

    2. zbosti se, raniti se:
    bucarsi con un ago zbosti se z iglo

    3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
    è uno che si buca ta se fiksa
  • búča (-e) f

    1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)

    2. pren. zucca, testa:
    trda buča testa dura
    imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca

    3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    buča z vodo una boccia d'acqua
    buča za žganjekuho tamburlano
    kem. destilacijska buča alambicco
    kem. merilna buča matraccio graduato
    fiz. Heronova buča fontana di Erone
    pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
    pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
    dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
    pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • burro m

    1. maslo:
    burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
    un panetto di burro štručka masla
    burro da tavola čajno maslo
    uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
    riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
    burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

    2.
    burro di palma palmovo maslo
    burro di cacao kakavovo maslo

    3. agr.
    burro nero zrel gnoj

    4. pren. mehka snov:
    ha le mani di burro vse mu pade iz rok
    dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu
  • busta f

    1. kuverta, pisemska ovojnica:
    una busta chiusa, sigillata zaprta, zapečatena kuverta
    busta a finestra ovojnica z okencem
    busta paga kuverta s plačo; plačilni list

    2. tok, etui:
    la busta degli occhiali etui za očala

    3. ekst. ženska torbica brez ročaja
  • bútati (-am) | bútniti (-em) imperf., perf.

    1. frangersi, battere contro

    2. battere, picchiare

    3. rombare, rintronare (tuono, cannone)

    4. tr. pog. (dregati) spingere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce buta il cuore batte forte
    pren. butati v glavi avere delle fitte nella testa
    butati z vrati sbattere la porta
  • cacciare

    A) v. tr. (pres. caccio)

    1. loviti:
    cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

    2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
    cacciare la malinconia odganjati otožnost
    cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

    3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
    cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
    cacciare le mani in tasca roke dati v žep
    dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
    cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

    4. potegniti, potezati:
    cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
    cacciare un grido zakričati

    B) v. intr. iti na lov

    C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
    cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
    cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
    dove ti eri cacciato? kam si se skril?
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • caffè

    A) m

    1. bot. kavovec (Coffea arabica)

    2. kava:
    caffè macinato mleta kava
    fare, preparare il caffè skuhati kavo
    caffè nero črna kava
    caffè turco, alla turca turška kava
    caffè espresso ekspres kava
    caffè lungo, alto dolga kava
    caffè ristretto, basso kratka kava
    caffè macchiato kava s kancem mleka
    caffè corretto kava z žganjem
    al caffè pri kavi, po obedu
    caffè d'orzo ječmenova kava
    caffè di cicoria cikorija

    3. kavarna, bar, točilnica:
    andare al caffè iti v kavarno
    chiacchiere da caffè kavarniške čenče
    caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

    B) agg. kavne barve:
    un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve
  • calcio1 m (pl. -ci)

    1. brca:
    prendere a calci qcn. koga obrcati
    mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
    dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
    dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
    dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
    questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

    2. šport nogomet:
    calcio americano ameriški rugby

    3. šport strel:
    calcio di punizione kazenski strel
    calcio di rigore enajstmetrovka
    calcio d'angolo kot
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • campare1 v. intr. (pres. campo)

    1. živeti, preživljati se:
    campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
    campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
    campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
    tirare a campare nekako se prebijati
    campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže

    2. knjižno uiti:
    campare dalla prigionia uiti iz ujetništva
  • cancēllo m

    1. rešetkasta vrata; rešetka, mreža

    2. vstopna, izstopna postaja (na avtocesti)

    3. šport ovira (v konjeništvu)

    4. pravo
    vendere a cancello chiuso prodati posestvo z vsem premičnim inventarjem
  • canto2 m

    1. vogal; kot:
    il canto della strada cestni vogal

    2. stran:
    a canto, accanto poleg
    da canto vstran
    mettere da canto dati vstran
    levarsi da canto qcs. znebiti se česa
    d'altro canto sicer
    da un canto..., dall'altro po eni strani..., po drugi pa
    dal canto mio, tuo, suo ... z moje, tvoje, njegove, njene strani
    per ogni canto povsod
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • capōccia m (pl. capocci, capoccia)

    1. gospodar, družinski poglavar (na kmetih)

    2. f nareč. glava:
    battere la capoccia udariti z glavo
  • capofitto avv.
    a capofitto strmoglavo; z glavo navzdol:
    cadere a capofitto strmoglaviti
    buttarsi a capofitto (in) pren. zagnati se (v)