Franja

Zadetki iskanja

  • malìč (-íča) m

    1. nareč. gnomo, folletto:
    ne bati se ne maliča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di versiere

    2. pren. redko bambino; ometto
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • mánjkati (-am)

    A) imperf.

    1. mancare, essere assente:
    manjkati pri pouku essere assente dalla lezione

    2. manjkati do mancare a:
    do svita manjkajo še tri ure all'alba mancano tre ore
    impers. malo je manjkalo, pa bi padel mancò poco che non cadessi

    3. (s smiselnim osebkom v genitivu: ne biti česa v zadostni meri) essere a corto di, non avere sufficiente, a sufficienza, difettare:
    manjka mu moči non ha forza sufficiente
    zmeraj mu manjka denarja è sempre a corto di denaro
    šalj. manjka mu kolesce v glavi gli manca qualche rotella
    samo tega se (še) manjka ci mancava soltanto questo
    do sedemdesetih mu ne manjka veliko è sulla settantina

    B) mánjkati se (mánjka se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v genitivu) non mancare, esserci a iosa:
    dobrih delavcev se ne manjka di buoni lavoratori ce n'è a iosa
  • már1 (-a) m cura, briga, pensiero:
    ne biti mar, biti figo mar koga, česa non importare (qcn., qcs.), infischiarsene di
  • már2 adv. meglio; piuttosto:
    mar bi tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo avresti fatto meglio a restare lì, tanto qui non ti vogliono
  • már3 adv.

    1. (uvaja vprašanje) O:
    mar tega res ne veste sul serio non lo sapevate?

    2. (v retoričnem vprašanju) ché, forse:
    ali sem mar jaz kriv è forse colpa mia?
  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • marcio

    A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

    1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

    2. gnojen

    3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
    avere torto marcio sploh ne imeti prav
    necessità marcia huda nuja
    essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
    essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
    a dispetto marcio prav za nalašč

    B) m

    1. gniloba, gnili del

    2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
    tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno
  • máti (mátere) f

    1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
    skrbna mati madre premurosa
    mlada mati giovane madre
    nezakonska mati madre naturale
    stara mati nonna
    mati samohranilka ragazza madre
    mati doji la madre allatta
    postati mati diventare madre
    skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

    2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
    mati županja moglie del sindaco

    3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
    mati prednica madre superiora

    4. (v medmetni rabi)
    mati božja! mammasantissima!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hči je cela mati la figlia è la madre sputata
    pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
    star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
    Mati božja Madre di Dio, Madonna
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
    kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
  • matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
    matrimonio civile civilna poroka
    matrimonio religioso cerkvena poroka
    unirsi in matrimonio poročiti se
    matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
    matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja
  • mazzo m

    1. šop, šopek (tudi ekst.):
    a mazzi pomešano

    2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
    entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
    mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev

    3. igre šop kart:
    essere di mazzo deliti karte
    fare il mazzo zmešati karte
  • máža (-e) f

    1. pog. pomata, crema:
    lepotilna maža crema di bellezza
    pren. tu ne pomaga več nobena maža niente più da fare, non c'è più santo che aiuti
    pren. biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
    šport. maža za smuči sciolina

    2. (mazanje) unzione
  • médij (-a) m

    1. medium

    2. kem., fiz. mezzo:
    vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

    3. (sredstvo) mezzo:
    medij za informiranje mezzo d'informazione
    množični mediji mezzi di comunicazione di massa

    4. lingv. diatesi media, genere medio, medio
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mendà adv.

    1. forse, possibilmente, probabilmente:
    slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
    saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

    2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
    'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi