ringraziare v. tr. (pres. ringrazio)
ringraziare qcn. di qcs. komu se zahvaliti, zahvaljevati za kaj:
ringraziare a voce, per iscritto ustno, pisno se zahvaliti
ringraziamo il cielo! hvala bogu!
Zadetki iskanja
- ripicca f maščevanje, nagajanje:
fare qcs. per ripicca delati kaj iz maščevanja, zanalašč - ripicco m (pl. -chi) maščevanje, nagajanje:
fare qcs. per ripicco delati kaj iz maščevanja, zanalašč - riportare
A) v. tr. (pres. ripōrto)
1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati
2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
riportare ciance prenašati čenče
riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati
3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
riportare una vittoria doseči zmago
4. utrpeti; dobiti:
nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen
5. pren. pripisati:
riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči
6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje
7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)
B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)
1. vrniti, vračati se (z mislijo)
2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se
3. vrniti, vračati se; preseliti se - risalto m
1. izstopanje; vidnost:
dare risalto (a), mettere in risalto poudariti, poudarjati kaj
2. kamniti pomol - risarcire v. tr. (pres. risarcisco) odškodovati; poplačati:
risarcire qcn. di qcs. odškodovati koga za kaj - riscontrata f hitra kontrola:
dare una riscontrata (a) na hitro kaj pregledati - risērva f
1. zaloga; rezerva (tudi pren.): avto rezervno gorivo:
viaggiare in riserva voziti z rezervnim gorivom
riserve di medicinali, di munizioni, di viveri zaloge zdravil, streliva, živeža
di riserva rezerven, nadomesten
materiali di riserva nadomestni material
quota di riserva, riserva pravo nujni delež
2. rezervat; rezervirano področje:
riserva di caccia, di pesca lovstvo, rib. rezervirano lovišče, ribolovno področje
riserva faunistica, naturale živalski, naravni rezervat
riserve indiane indijanski rezervati
3. rezerva (izraz za najboljša vina, starana dlje kot običajno):
riserva Barolo 1964 rezerva Barolo 1964
4. agr. (matricina) drevo za prirast
5. ekon. rezerva:
riserva legale obvezna rezerva
riserva occulta skrita rezerva, črni fond
riserva valutaria valutna rezerva
6. miner. rezerva
7. voj. rezerva, rezervna sestava:
ufficiale, sottufficiale di riserva rezervni oficir, podoficir
8. šport rezerva, rezervni igralec
9. pomislek, pridržek; rezerva:
riserva mentale miselni pridržek
accettare con riserva sprejeti, pristati na kaj s pridržkom
10. pravo
riserva di legge omejevalna klavzula - rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - rispolverata f
1. brisanje prahu
2. pren. osvežitev:
dare una rispolverata a qcs. pren. kaj na hitro osvežiti - ritegno m zadržek; obzir, obzirnost; mera, zmernost:
aver ritegno ekst. obotavljati se, omahovati
non aver ritegno a dire qcs. povedati kaj odkrito, brez omahovanja
spendere con ritegno trošiti zmerno - ritornare
A) v. intr. (pres. ritorno)
1. vrniti, vračati se:
ritornare in sé priti k zavesti
ritornare su qcs. vrniti se (k), ponovno kaj preudariti
2. vrniti, vračati se; ponovno se pojaviti, pojavljati; priti, prihajati (praznik, obletnica):
gli è ritornata la febbre spet ima vročino
3. spet biti, postati:
ritornare calmo pomiriti se
B) v. tr. pog. povrniti, vračati - riuscire* v. intr. (pres. riēsco)
1. spet iti, hoditi ven
2. voditi, peljati (v); pren. meriti
3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega
4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
riuscire nella carriera uspeti v karieri - rivestire
A) v. tr. (pres. rivēsto)
1. ponovno obleči, oblačiti
2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna
3. obložiti, oblagati
4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati
5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj
B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)
1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se
2. preobleči, preoblačiti se - rób (-a) m
1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso
2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia
3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave
4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia - rōba f
1. stvari, roba; ekst. imetje:
roba di casa oprema, pohištvo
fare roba obogateti
2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
roba di valore dragocenosti, dragulji
abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
bella roba! iron. lepa reč!
3. blago; ekst. obleka, oblačilo
4. trgov. blago - rojíti (-ím) imperf.
1. čeb. sciamare
2. ekst. sciamare; ronzare; frullare, girare:
kaj mu roji po glavi? (kaj mu je) cosa gli frulla per il capo?, cosa gli gira?
3. pren. infuriarsi, andare in bestia - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - róžnat (-a -o) adj.
1. rosa, roseo, rosato, carnicino, incarnato:
rožnata barva color rosa
dekle rožnatega obraza una fanciulla dal volto roseo
2. pren. roseo, rosa:
takrat nismo bili v rožnatem položaju allora non eravamo in una situazione rosea
gledati (kaj) v rožnati luči, skozi rožnata očala vedere tutto rosa
biti rožnate volje essere di ottimo umore
šport. rožnata majica maglia rosa
tisk. rožnati tisk stampa rosa - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži