pari1
A) agg.
1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno
2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma
3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi
4. pren.
essere pari a biti kos čemu
5. mat. paren, sod
6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje
B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno
C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere
Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
Zadetki iskanja
- parità f
1. enakost:
la parità dei cittadini di fronte alla legge enakost državljanov pred zakonom
a parità di, in parità di ob enakih, pod enakimi:
a parità di condizioni pod enakimi pogoji
2. šport izenačenje, izenačitev:
risultato di parità neodločen izid
portarsi in parità izenačiti
3. pariteta - parlare
A) v. tr. (pres. parlo)
1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno
2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal
3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči
4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava
5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi
6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o
7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti
B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo
C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)
1. govoriti (s kom)
2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih
3. pog. ljubimkati
Č) m govor, govorjenje - parōla f
1. beseda:
nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
non capire una sola parola ne razumeti prav nič
parola per parola dobesedno
giochi di parole besedne igre
giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
è questione di parole pren. samo za besede gre
parole sante! res je! tako je!
non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
buone parole prijazne besede
male parole hude, osorne besede
parole grosse žaljive besede
venire a parole sporeči se
scambio di parole razprava, diskusija
in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
uomo di poche parole redkobeseden mož
misurare, pesare le parole tehtati besede
sprecare le parole govoriti zaman
togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči
2. beseda, pogovor, pouk:
ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
la parola di Dio božja beseda, božji nauk
3. beseda, izraz, rek:
mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
in una parola pren. skratka
la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
parola d'ordine pren. geslo, slogan
parole čenče, govorjenje:
essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
è una parola! pren. to je lahko reči!
quante parole! koliko nepotrebnih besed!
parole, parole, parole! besede, besede, besede!
4. govor:
il dono della parola dar govora
restare senza parola obnemeti
5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
chiedere la parola prositi za besedo
prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba
6. govor (način, oblika):
avere la parola facile biti zgovoren
7. beseda, besedica, omemba:
non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem
8. beseda, obljuba:
dare la parola obljubiti
mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
essere di parola biti mož beseda
parola d'onore! častna beseda!
rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda - parte f
1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...
2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat
3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja
4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani
5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni
6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele
7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del
8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti
9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)
10. vojskujoča se stran
11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani
12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga
13. glasba odlomek; glas
14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev - partito m
1. polit. stranka, partija:
iscriversi in un partito včlaniti se v stranko
partito di destra, di centro, di sinistra desničarska, sredinska, levičarska stranka
partito di governo vladna stranka
partito di opposizione opozicijska stranka
partito di massa masovna stranka
2. odločitev, sklep:
prendere un partito odločiti se
non sapere che partito prendere omahovati, biti neodločen
per partito preso ker je bilo tako sklenjeno, rečeno
mettere la testa a partito spametovati se
3. partija (ženitna priložnost, ponudba):
un buon partito dobra partija
4. stanje, položaj:
ridursi a mal partito zaiti v težaven položaj
all'estremo partito v obupnem položaju
5. sredstvo, način:
appigliarsi a un partito oprijeti se nekega sredstva - passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - passo1 m
1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se
2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš
3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja
4. korak (pri plesu); ples
5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev
6. pren. odlomek; glasba pasaža
7. korak (dolžinska mera)
8. strojn. korak
9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film - pazíti (-im)
A) imperf.
1. stare attento a, badare a, fare attenzione a, aver cura di, stare a guardia di:
pes pazi na dom il cane sta a guardia della casa
pazi, da ne padeš attento a non cadere
paziti na knjige aver cura dei libri
2. sorvegliare, vigilare:
otroci gredo v šolo, najmlajšega pa pazi babica i bambini vanno a scuola, mentre la nonna sorveglia il più piccolo, bada al più piccolo
pazi na svoj jezik acqua in bocca!, frena la lingua!, tieni la lingua a posto!, controllati!
B) pazíti se (-im se) imperf. refl.
1. guardarsi di, tenersi lontano da
2. (v medmetni rabi) (stare) attento:
fant, pazi se! giovanotto, attento!; bada veh! - peljáti (péljem)
A) imperf.
1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro
2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza
3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana
4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente
B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno - pēlle f
1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga
2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti
3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež
4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno
5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje - pelo m
1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu
2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž
3. puh
4. krzno
5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode
6. (tenka) razpoka
7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar - pena f
1. kazen:
pena capitale, pena di morte smrtna kazen
pena detetentiva zaporna kazen
pena disciplinare disciplinska kazen
pena pecuniaria denarna kazen
infliggere una pena naložiti kazen
2. relig. kazen, muka:
le pene dell'inferno peklenske muke
3. ekst. kazen:
a pena di, sotto pena di pod grožnjo kazni
sotto pena di morte pod grožnjo smrtne kazni
4. ekst. muka, bolečina:
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti, prenašati neznosne muke, bolečine
5. skrb; usmiljenje:
anima in pena nemirna duša
essere in pena (per) skrbeti, biti v skrbeh za
far pena smiliti se
6. muka, trud:
darsi, prendersi pena potruditi se, prizadevati si
valere, non valere la pena splačati, ne splačati se
a gran pena, a mala pena komaj - pensiēro m
1. misel:
libertà di pensiero svoboda misli
andare col pensiero a qcn., a qcs. na koga, kaj pomisliti
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
riandare col pensiero (a) spomniti se (koga, česa)
2. skrb:
essere, stare in pensiero per biti v skrbeh (za, zaradi)
non darsi pensiero di qcn., qcs. ne meniti se (za), ne skrbeti (za)
senza pensieri brezskrbno
3. pog. pozornost; darilo - pensione f
1. pokojnina:
pensione di anzianità starostna pokojnina
pensione di invalidità invalidska pokojnina
2. ekst. pokoj:
essere in pensione biti v pokoju
andare, mettersi in pensione upokojiti se
3. turiz. (retta) oskrbovalnina, penzion
4. turiz. penzion:
stare a pensione da qcn. biti pri kom na hrani in stanovanju
pensione a buon mercato poceni penzion - pentola f
1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja
2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan - pera f
1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha
2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi
3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave
4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina - pērdere*
A) v. tr. (pres. pērdo)
1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo
2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost
3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak
4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša
5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo
6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo
B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)
1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum
2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - pésem (-smi) f
1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
etn. obredna pesem canto rituale
lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
epska, lirska pesem poesia epica, lirica
priložnostna pesem poesia d'occasione
pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi
2. muz. canzone; canto:
cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
črnska duhovna pesem spiritual
dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci
3. ekst. canto; coro:
pesem slavca il canto dell'usignolo
pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
to je pa druga pesem un altro paio di maniche
zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici