Franja

Zadetki iskanja

  • bómba (-e) f

    1. voj. bomba:
    metati bombe lanciare bombe
    bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
    dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
    ročna bomba bomba a mano
    bomba Molotov bomba Molotov
    globinska bomba bomba di profondità
    atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
    tempirana bomba bomba a orologeria

    2. teh. (jeklenka) bombola

    3. pren. notizia bomba

    4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
    med. kobaltova bomba bomba al cobalto
  • bombardare v. tr. (pres. bombardo)

    1. bombardirati

    2. pren. obmetavati, zasipati:
    bombardare qcn. di domande, di accuse zasipati koga z vprašanji, z obtožbami
    siamo bombardati da messaggi di ogni tipo zasipajo nas z najrazličnejšimi sporočili

    3. fiz. bombardirati, obstreljevati
  • bòr1 (bôra) m bot. pino (Pinus):
    pogozdovanje krasa z borom rimboschimento del carso con pini
    črni bor pino negro, austriaco (Pinus nigra)
    pritlikavi bor mugo (Pinus montana)
    rdeči bor pino comune, silvestre (Pinus silvestris)
  • bóren (-rna -o) adj.

    1. meschino, scarso, stentato, misero, debole; poco:
    svet porasel z borno travo una landa coperta di poca erba
    borna luč luce debole

    2. povero, misero, miserabile:
    borna koča misera capanna
    borno bivališče abituro
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • bōsco m (pl. -chi)

    1. gozd, hosta:
    bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
    bosco ceduo sečen gozd
    andare al bosco iti po drva (v gozd)

    2. pren.
    buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
    essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
    portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
    curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

    3. pren. gozd, množica:
    un bosco di capelli griva
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • bottega f

    1. prodajalna, trgovina:
    la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
    la bottega del macellaio mesnica
    una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
    metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

    2. pren.
    chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
    scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
    fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
    avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

    3. (obrtna) delavnica:
    la bottega del falegname mizarska delavnica
    ferri di bottega (obrtniško) orodje
    stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

    4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
    bottega di Giotto Giottova delavnica
    opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
  • bottone m

    1. gumb:
    bottoni gemelli manšetni gumbi
    attaccare un bottone a qcn. pren. gnjaviti koga z dolgočasnim pripovedovanjem
    non vale un bottone ni vreden počenega groša
    il bottone dell'ascensore, del campanello gumb v dvigalu, zvonec
    stanza dei bottoni pren. centrala, center (oblasti, vodenja)

    2. bot. popek:
    bottone d'argento rman (Achillea ptarmica)
    bottone d'oro lesjak (Trollius europaeus)

    3. anat. zadebelina, vozliček, brbončica:
    bottone gustativo okušalna brbončica
  • boxe tujka franc. f invar. šport boks:
    tirare di boxe boksati, ukvarjati se z boksom
    possedere un buona boxe imeti dobro boksarsko tehniko
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • brace f žerjavica:
    sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
    farsi di brace pren. močno zardeti
    soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
    essere sulle braci pren. biti na trnih
    PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • bravata f

    1. bahaštvo

    2. drznost, junačenje, junaštvo:
    ha voluto fare la bravata di uscire con la febbre hotel se je pokazati junaka in je šel zdoma z vročino
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • brézov (-a -o) adj. les. di betulla:
    brezov les (legno di) betulla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. brezov izgovor scusa balorda, ridicola
    brezove oči occhi screziati
    pren. namazati koga z brezovim oljem legnare, picchiare qcn. (di santa ragione)
    bot. brezov goban porcinello nero (Leccinum scabrum)
  • brillamento m

    1. bleščanje, blesk, lesketanje

    2. vžig, vžiganje, razstrelitev min:
    brillamento a miccia vžig z vžigalno vrvico
  • bruciante agg.

    1. žgoč (tudi pren.)

    2. pren. bliskovit:
    superare gli avversari con uno scatto bruciante prehiteti nasprotnike z bliskovitim finišem
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel