Franja

Zadetki iskanja

  • registrírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. registrare, immatricolare:
    registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile

    2. (zapisati, zaznamovati) registrare

    3. registrare, prender nota:
    časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale

    4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
    na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno

    B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
    registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni
  • rēndere*

    A) v. tr. (pres. rēndo)

    1. vrniti, vračati:
    bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
    a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
    rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
    rendere conto obrazložiti
    rendersi conto di qcs. zavedati se česa
    rendere grazie zahvaliti se
    rendere lode pohvaliti
    rendere omaggio, onore pokloniti se
    rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
    rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
    rendere testimonianza pričati

    2. prinesti, donašati; biti donosen:
    un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

    3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
    rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
    rendere parola per parola dobesedno prevajati
    rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

    4. narediti, napraviti:
    la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
    rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
    rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
    rendere schiavo zasužnjti

    5. dihniti:
    rendere l'ultimo respiro izdihniti

    B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

    1. izpasti, izkazati se:
    rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

    2. pokazati se, postati, postajati:
    l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • resníca (-e) f

    1. verità, vero:
    iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
    boriti se za resnico battersi per la verità
    ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
    objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
    zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
    verska resnica verità di fede
    sveta resnica verità sacrosanta
    polovična resnica mezza verità
    to je čista resnica è la verità nuda e cruda
    pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
    serum resnice siero della verità
    resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

    2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
    opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
    v resnici ni tak in realtà non è così
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
    filoz. absolutna resnica verità assoluta
    rel. razodeta resnica verità rivelata
    knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
    PREGOVORI:
    da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male
  • restare v. intr. (pres. rēsto)

    1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
    che resti fra noi naj ostane med nama
    restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

    2. ostajati, biti še naprej:
    restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
    restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
    restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

    3.
    restare orfano osiroteti
    restare zoppo ostati šepav
    restare d'accordo sporazumeti se
    restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
    restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
    restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
    restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
    restare in secco navt. nasesti
    restare al verde ostati brez prebite pare

    4. preostajati, biti še:
    non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
    restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
    resta a vedere se... treba je videti, če...

    5. biti, nahajati se:
    lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

    6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
    PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej
  • rētto

    A) agg.

    1. raven, prav:
    angolo retto mat. pravi kot
    caso retto jezik imenovalik, nominativ

    2. pošten, vrl, dober

    3. pravilen, točen:
    retta pronuncia pravilna izgovarjava

    4. anat.
    intestino retto danka

    B) m

    1. pravilno, pošteno

    2. prednja stran (lista); glava (novca)

    3. anat. danka; rektus (mišica)
  • réven (-vna -o)

    A) adj.

    1. povero, indigente, misero, disagiato:
    reven kot cerkvena miš povero in canna
    nekaj revnih hiš quattro misere case

    2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
    reven pridelek raccolto scarso, annata magra
    revna plača stipendio misero

    3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
    reven izgovor scusa banale
    revna igra gioco inconcludente

    4. (skromen) povero, modesto:
    revno kosilo pranzo modesto
    revna soba stambugio

    5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
    revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

    6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
    bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
    klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

    B) revni (-a -o) m, f, n
    revni in bogati i poveri e i ricchi
  • rezílen (-lna -o) adj. di, per taglio:
    rezilna priprava strumento, arnese di taglio
    grad., strojn. fazonsko rezilno orodje profilatrice
    obrt. rezilni kot angolo di taglio
  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • riconoscimento m

    1. spoznanje, prepoznavanje

    2. priznanje

    3. gled. (agnizione) prepoznanje

    4. ekst. nagrada, znak hvaležnosti:
    dare in riconoscimento dati kot nagrado
  • riflessione f

    1. odboj, odsev

    2. fiz. refleksija, odsevanje, odbijanje:
    riflessione della luce odsev svetlobe
    riflessione del suono odbijanje zvoka
    angolo di riflessione odbojni kot

    3. filoz. refleksija

    4. pren. razglabljanje, premišljevanje; razmislek, premislek:
    artista di riflessione refleksivni umetnik
    essere senza riflessione biti nepremišljen
  • rifrazione f fiz. refrakcija, lom:
    rifrazione astronomica, atmosferica astronomska refrakcija
    rifrazione della luce, del suono lom svetlobe, zvoka
    angolo di rifrazione lomni kot
    indice di rifrazione lomni količnik, indeks
  • rimanere* v. intr. (pres. rimango)

    1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
    dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
    tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
    cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
    rimanere in carica ostati na položaju
    la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

    2.
    rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
    rimanere vedovo ovdoveti
    rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
    rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
    rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
    rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
    rimanerci biti prevaran; pog. umreti
    rimanere in forse biti v dvomu
    rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
    rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
    rimane sospeso o stvari je treba odločiti

    3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
    non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
    non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo
  • rimunerazione f plačilo, povračilo, nagrada:
    a titolo di rimunerazione v plačilo, kot plačilo
  • rispondere*

    A) v. tr. (pres. rispondo)

    1. odgovoriti, odgovarjati:
    rispondere di sì pritrdilno odgovoriti
    rispondere a tono odgovoriti primerno

    2. ugovarjati

    3. odgovoriti, odgovarjati; odvrniti, odvračati:
    rispondere con un'alzata di spalle v odgovor skomigniti z rameni

    4. pren. izpolniti, izpolnjevati; biti primeren:
    gli aiuti non rispondono ai bisogni pomoč je vse prej kot primerna potrebam
    rispondere al nome di imenovati se

    5. ubogati

    6. odgovarjati (za):
    rispondere delle proprie azioni odgovarjati za svoja dejanja

    7. igre odgovoriti, odgovarjati (barva)

    B) v. tr. odgovoriti, odgovarjati:
    rispondere picche pren. komu dati košarico, koga ostro zavrniti
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • ritto

    A) agg. pokončen, raven:
    aveva i capelli ritto lasje so se mu naježili
    ritto come un fuso pren. raven kot sveča
    stare ritto stati pokonci

    B)

    1. arhit., gradb. opornik; pokončnik

    2. šport stojalo (za skok v višino, s palico)

    3. lice, prava stran, prednja stran:
    il ritto della stoffa lice tkanine
    situazione senza ritto né rovescio pren. zapletena situacija
  • róden (-dna -o) adj.

    1. (domač, rojsten) natale, nativo:
    rodni kraj villaggio nativo
    rodna gruda paese natio, patria

    2. vero:
    skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
    spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • sa

    A) f

    1. bot. vrtnica (Rosa):
    rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
    rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
    rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
    rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)

    2. vrtnica; roža (cvet):
    all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
    fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
    un mazzo di rose šopek vrtnic
    il mese delle rose maj
    Pasqua di rose relig. Binkošti
    non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
    sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano

    3. skupina, krog:
    la rosa dei candidati krog kandidatov

    4. rdečica (na koži)

    5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)

    6.
    rosa dei venti vetrovnica

    7. zool.
    rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
    se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli

    B) m invar. roza, rožnata barva

    C) agg. invar. roza, rožnat:
    maglia rosa šport rožnata majica
    stampa rosa rožnati tisk
    vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist