Franja

Zadetki iskanja

  • trēmito m drget, trepet (tudi ekst.):
    ebbe un tremito d'orrore obšla ga je groza
    esser scosso da un tremito di zatrepetati od
  • trenútek (-tka) m

    1. momento, attimo; pog. momentino:
    trenutek, prosim! un momento, prego!
    oprostite za trenutek mi scusi un momentino
    srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita

    2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
    v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre

    3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
    to je zgodovinski trenutek è un momento storico
    sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne dati trenutka miru non dar requie
    ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
    od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
    prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
    predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
    priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
    svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato)
  • trésti (trésem)

    A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
    tresti drevo scuotere l'albero
    tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
    pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
    trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre

    B) trésti se (trésem se) imperf. refl.

    1. tremare; vibrare:
    tresti se od mraza tremare dal freddo
    tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
    tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna

    2. tresti se pred tremare, aver paura di:
    tresti se pred kaznijo aver paura del castigo

    3. vibrare (di voce, suono):
    igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
    pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto
  • tŕgati (-am)

    A) imperf.

    1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
    trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
    trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
    trgati verigo spezzare la catena
    veter trga oblake il vento squarcia le nubi

    2. logorare, consumare:
    trgati čevlje logorare le scarpe

    3. cogliere; strappare:
    trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
    trgati plevel strappare le erbacce
    trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
    trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

    4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
    trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

    5. impers. avere forti dolori, fitte:
    trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
    pren. trgati srce strappare il cuore
    trgati ušesa rompere i timpani
    trgati živce spezzare i nervi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
    pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
    pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
    trgati masko z obraza smascherare qcn.
    pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

    B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

    1. spezzarsi, rompersi

    2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

    3. liberarsi:
    trgati se z verige liberarsi delle catene

    4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
    trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

    5. staccarsi

    6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

    7.
    trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
    trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
    trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
    stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
    srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

    C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
    trgati si od ust togliersi di bocca
  • tripudio m (pl. -di)

    1. ekst. pren. hrupno veselje

    2. pren. prekipevanje:
    la campagna era tutto un tripudio di colori polje je prekipevalo od barv
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • túliti (-im) imperf.

    1. ululare, urlare:
    sirene tulijo le sirene ululano

    2. urlare, gridare:
    tuliti od jeze urlare dalla rabbia

    3. pren. ululare, mugolare:
    burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
  • ubežáti (-ím) perf. sfuggire, scappare; scampare; fuggire:
    ubežati zasledovalcem, ubežati pred zasledovalci sfuggire agli inseguitori
    ubežati smrti scampare alla morte
    ubežati od doma fuggire di casa
  • ubriaco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. pijan:
    essere ubriaco duro, marcio biti do mrtvega pijan
    sei ubriaco? ali si pijan? ali si normalen?

    2. pren. pijan:
    essere ubriaco d'amore, di odio biti pijan od ljubezni, od sovraštva

    3. ekst. pren. omotičen, omamljen:
    essere ubriaco di stanchezza biti na smrt utrujen

    4.
    maiale ubriaco kulin. svinjska bržola v vinu (toskanska specialiteta)

    B) m (f -ca; m pl. -chi) pijanec, pijanka, pijana oseba
  • učákati (-am) perf. star. (dočakati) riuscire a prendere, a conquistare; raggiungere; vedere:
    učakati svobodo riuscire a conquistare la libertà
    učakati sto let raggiungere i cent'anni
    nihče od njih ne bo učakal naslednjega dne nessuno di loro vedrà l'indomani
  • uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

    1. fuggire, scappare; evadere:
    uhajati od doma scappare di casa
    uiti iz zapora evadere dalla prigione
    uiti iz glave scappare di mente

    2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
    iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
    plin uhaja il gas sfiata

    3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
    iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
    fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

    4. (usmerjati se) andare:
    misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

    5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
    uiti nevarnosti scampare il pericolo
    žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

    6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
    kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
    pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
    deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
    pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
    otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
    vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
    pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
    zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • umíranje (-a) n agonia; ekst. morte, declino, tramonto:
    umiranje od lakote morte per inedia
    pren. umiranje antičnega sveta il tramonto dell'antichità classica
  • umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

    1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
    umirati od lakote morire di fame
    umreti zaradi bolezni morire di malattia
    umreti od hudega morire di crepacuore
    umirati sam, kot pes morire solo come un cane
    umreti v brodolomu perire in un naufragio
    umirati za domovino morire per la patria
    pren. gozdovi umirajo (propadajo)
    zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

    2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
    vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

    3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
    umirati od sramu morire di vergogna
    umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • urlare

    A) v. intr. (pres. urlo)

    1. tuliti, zavijati (žival)

    2. ekst. rjoveti, rjuti; kričati:
    urlare di dolore, di spavento kričati od bolečine, od groze

    B) v. tr.

    1. rjoveti

    2. peti na ves glas
  • usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.

    1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
    jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce

    2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire

    3. med. atrofizzarsi:
    koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano

    4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
    dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
    mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
    z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
    solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere
  • uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
    l'uscio di casa hišna vrata
    l'uscio di strada vhod z ulice
    a uscio a uscio od vrat do vrat
    a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
    tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
    essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
    farsi sull'uscio pogledati na prag
    ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
    infilare, prendere l'uscio popihati jo
    non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
    non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
    spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom