questo
A) agg.
1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!
2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju
B) pron.
1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!
2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal
Zadetki iskanja
- rábiti (-im)
A) imperf.
1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti - raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
poterla raccontare vedeti kaj povedati
raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi! - ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé - raddrizzare
A) v. tr. (pres. raddrizzo)
1. naravnati; zravnati:
raddrizzare le gambe ai cani pren. delati, narediti kaj jalovega
raddrizzare le ossa a qcn. koga premikastiti
2. pren. popraviti, popravljati
3. elektr. pretvoriti, pretvarjati:
raddrizzare una corrente alternata pretvoriti izmenični tok
B) ➞ raddrizzarsi v. rifl. (pres. mi raddrizzo) zravnati se - rájši | ráje
A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
(z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
rajši imeti voler più bene
otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!
B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire - ráma (-e) f
1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla
2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm! - rammarico m (pl. -chi) obžalovanje; žalost; tožba, pritožba:
provare rammarico per qcs. obžalovati kaj - rátati (-am) perf. pog.
1. (postati) divenire, diventare, farsi:
ratati lačen aver fame
ratati dolgčas cominciare ad annoiarsi
2. (razviti se) venirne (fuori):
ni vedel, kaj bo ratalo iz tega non sapeva cosa ne sarebbe venuto fuori
3. (uspeti) farcela:
ratalo nam je ce l'abbiamo fatta - razločeváti (-újem) | razlóčiti (-im)
A) imperf., perf. distinguere; ekst. riconoscere; vedere:
razločevati kaj s prostim očesom distinguere qcs. a occhio nudo
komaj je razločil cesto pred seboj vedeva a malapena la strada davanti
kaj ločuje človeka od živali? cosa distingue l'uomo dall'animale?
B) razločeváti se (-újem se) | razlóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. distinguersi; differire - razméra (-e) f
1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
v takih razmerah in tali circostanze
gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose
2. star. misura, dimensione, proporzione - razmíslek (-a) m riflessione, considerazione; ekst. giudizio, valutazione:
storiti kaj brez razmisleka fare qcs. avventatamente, sconsideratamente - rázno (-ega) n varie f pl.:
kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea - razpolága (-e) f na razpolago (v adv. rabi) a disposizione:
imeti kaj na razpolago avere qcs. a disposizione, disporre di qcs.
biti komu na razpolago essere a disposizione di qcn.
to blago je še na razpolago la merce è ancora disponibile - raztŕgan (-a -o) adj.
1. stracciato, sbrindellato; strappato; rotto, logoro
2. ekst. rotto, mozzo:
kaj povedati v raztrganih stavkih raccontare qcs. con frasi mozze
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
raztrgano mesto strappo; tosk. sdrucio
pog. pren. govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
PREGOVORI:
žlahta je raztrgana plahta parenti, mal di denti; molti parenti, molti tormenti - raztŕgati (-am)
A) perf.
1. strappare, stracciare, sbrindellare
2. squarciare, dilaniare:
granata mu je raztrgala obe nogi una granata gli aveva dilaniato ambedue le gambe
pren. koga, kaj raztrgati na kosce (oceniti zelo negativno) stroncare qcn., qcs.
raztrgati okove strappare, rompere le catene, i ceppi
kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča per la tosse a momenti sputava i polmoni
B) raztŕgati se (-am se) perf. refl.
1. logorarsi, stracciasi, sbrindellarsi
2. pren. farsi in quattro - razuméti (-úmem) | razumévati (-am)
A) perf., imperf.
1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere
2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente
3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male
B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.
1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia
2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro! - razza1 f
1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe
2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa
3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež
4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom - recēsso m
1. umik, odstop
2. odročen kraj; kotiček, skrivališče (tudi pren.):
celare qcs. nei recessi dell'anima kaj skrivati v kotičkih duše
3. pravo odstop; odpoved:
recesso da un contratto odpoved pogodbe
recesso da un processo odstop od tožbe; izstop (iz mednarodne organizacije)
4. med. začasno izboljšanje, remisija - rêči (rêčem)
A) perf.
1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
B) rêči se (rêče se) perf. refl.
1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria