Franja

Zadetki iskanja

  • domēstico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. domač, hišni, družinski; zaseben:
    focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
    lavori domestici hišna opravila
    azienda domestica družinsko podjetje

    2. knjižno zaupen, domač:
    uomo domestico priljuden človek
    essere domestico con qcn. biti s kom domač

    3. biol. udomačen, domač

    B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

    C) m bot. (marza) cep, cepič
  • dono

    A) m

    1. dar, darilo:
    doni di Natale božična darila
    fare un dono a qcn. obdariti koga; komu kaj podariti

    2. pren. dar, milost

    3. pren. dar, nadarjenost:
    dono della parola dar govora
    avere il dono delle lingue biti nadarjen za jezike

    B) agg. invar. darilen:
    pacco dono darilni paket
  • dopúst (-a) m ferie, vacanze; congedo, licenza, permesso:
    imeti dopust, biti na dopustu, iti na dopust essere in ferie, fare le vacanze, andare in ferie
    pog. bolezenski, bolniški dopust permesso di malattia, cassa malattia, mutua
    letni dopust ferie, vacanze
    voj. nagradni dopust vacanze premio, licenza premio
    šol. študijski dopust congedo di studio, sabbatico
  • dorásel (-sla -o) adj.

    1. adulto; maturo

    2. pari, uguale, all'altezza:
    nobeden mu v sposobnosti ni dorasel come capacità non ha pari
    biti dorasel čemu essere all'altezza di (un compito)
  • dosèg (-éga) m

    1. portata:
    biti izven dosega sovražnega ognja essere fuori della portata del fuoco nemico

    2. raggio d'azione; (domet) gittata; aer. autonomia:
    letalo z dosegom pettisoč kilometrov aereo con un'autonomia di cinquemila chilometri

    3. (dosežek, uspeh) risultato
  • dotato agg. obdarjen, nadarjen:
    essere dotato per un lavoro biti sposoben za neko delo
  • dōtto1

    A) agg. učen; načitan:
    essere dotto in matematica, di musica biti vsestransko podkovan v matematiki, v glasbi
    lingue dotte klasični jeziki
    parola dotta učena beseda

    B) m učenjak, erudit
  • dozzina f

    1. ducat:
    una dozzina di uova ducat jajc
    a dozzine na ducate
    roba di dozzina, da dozzina malovredno, ničvredno blago
    poeta di dozzina pesnikun, poetaster, rimač

    2. redko oskrba:
    stare a dozzina presso qcn. biti v oskrbi, na hrani pri kom
  • drèk (drêka) m vulg.

    1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci

    2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo

    3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
    biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo

    4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
    me pa res drek briga non mi importa un fico secco
    (za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
    (za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse en drek fa lo stesso
    biti za en drek non valere un fico secco
    pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla
  • drénov (-a -o) adj. bot. di corniolo:
    pren. biti drenove volje essere di cattivo umore
    pren. držati ko drenov klin essere assolutamente sicuro, irrevocabile
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
    pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
    stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti, postati drugačnih misli cambiare idea
    ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
    pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco
  • družína (-e) f

    1. famiglia:
    kmečka družina famiglia contadina
    biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
    ustvariti družino metter su famiglia
    preživljati družino mantenere la famiglia

    2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
    zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
    lingv. besedna družina gruppo di parole affini
    lingv. jezikovna družina famiglia linguistica

    3. circolo, club, società:
    šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
    strelska družina società di tiro al piattello
    dramska družina troupe, compagnia drammatica

    4. (služinčad) famiglia, servitù

    5. (druščina) compagnia, brigata

    6. biol. famiglia:
    zool. družina psov la famiglia dei canidi
    bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
    čeb. čebelja družina colonia di api

    7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. sveta družina Sacra Famiglia
    tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
    soc. načrtovanje družine pianificazione familiare
  • drvén (-a -o) adj.

    1. (lesen) di legno, ligneo:
    biti drven od mraza irrigidirsi, farsi rigido dal freddo

    2. pren. (neroden, okoren) goffo, maldestro
  • dubbio

    A) agg. (m pl. -bi)

    1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
    scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
    dubbia fortuna zla sreča
    è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

    2. spremenljiv, nestalen:
    tempo dubbio nestalno vreme

    3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
    colore dubbio pren. politično neopredeljen
    luce dubbia medla svetloba

    4. neodločen, omahljiv:
    carattere dubbio neodločen značaj

    5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
    persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

    B) m

    1. dvom:
    dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
    dubbio amletico iron. hamletovski dvom
    dubbio metodico filoz. metodični dvom
    senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
    essere fuori dubbio biti gotovo

    2. pomislek

    3. vprašanje, problem
  • dubitare v. intr. (pres. dubito)

    1. dvomiti:
    dubitare della verità di un'affermazione dvomiti v resničnost trditve
    non dubitare che biti prepričan, da

    2. ne zaupati, dvomiti:
    dubitare di se ne zaupati vase

    3. bati se
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • dunque

    A) avv.

    1. torej:
    penso, dunque sono mislim, torej sem

    2. no, tedaj, potemtakem:
    sbrigati dunque! daj no, pohiti!

    B) m invar. jedro, bistvo; sklep; ključni trenutek:
    venire al dunque priti do bistva (stvari, zadeve)
    essere al dunque biti pred odločilnim trenutkom
  • durare

    A) v. intr. (pres. duro)

    1. trajati; vzdržati; obdržati se:
    stoffa che dura trpežno blago

    2. vleči, zavleči se:
    la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
    durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

    3. trdovratno vztrajati:
    durare nello scherzo še naprej se šaliti

    B) v. tr.

    1. knjižno potrpeti, prenašati:
    durare fatica mučiti se
    durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
    durare fatica a credere težko verjeti

    2.
    durarla vzdržati:
    non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
    chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja