Franja

Zadetki iskanja

  • bici f pog. kolo:
    bici da corsa dirkalno kolo
    bici a motore moped
    appendere la bici al chiodo pren. obesiti kolo na klin, prenehati s tekmovanjem
  • bicicletta f kolo:
    andare in bicicletta peljati se s kolesom, voziti kolo
    bicicletta da corsa dirkalno kolo
  • bíčati (-am) imperf. frustare, sferzare (tudi pren.); battere:
    bičati do krvi frustare a sangue
    dež biča okna la pioggia batte contro le finestre
    bičati s satiro sferzare con la satira
  • bijóč (-a -e)

    A) adj. che batte:
    v oči bijoča neumnost stupidaggine che salta agli occhi

    B) bijóč (v adv. rabi) battendo:
    stopal je bijoč s palico ob tla camminava battendo col bastone per terra
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • bódi2 konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)

    1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
    ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi

    2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
    prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato
  • bôjen (-jna -o) adj. di, della lotta; d'armi; di battaglia; di, da guerra:
    bojni tovariš compagno d'armi
    bojna črta (prima) linea
    bojna vrsta schieramento
    bojna sekira scure di guerra
    bojni klic grido di guerra
    bojni plini gas di guerra, gas asfissianti
    bojno polje campo di battaglia
    bojna ladja nave da guerra
    pren. biti s kom na bojni nogi essere con qcn. sul piede di guerra
  • boriarsi v. rifl. (pres. mi bōrio) bahati se, hvalisati se, biti nadut:
    boriarsi di qcs. bahati se s čim
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • bottega f

    1. prodajalna, trgovina:
    la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
    la bottega del macellaio mesnica
    una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
    metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

    2. pren.
    chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
    scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
    fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
    avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

    3. (obrtna) delavnica:
    la bottega del falegname mizarska delavnica
    ferri di bottega (obrtniško) orodje
    stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

    4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
    bottega di Giotto Giottova delavnica
    opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
  • braccetto m
    a braccetto pod roko:
    andare a braccetto con qcn. peljati koga pod roko pren. strinjati se, razumeti se s kom
  • brandire v. tr. (pres. brandisco)

    1. vihteti:
    brandire un bastone, una spada vihteti palico, meč

    2. ekst. mahati (s čim):
    brandire una lettera mahati s pismom
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • bratto m navt.
    remo da bratto veslo za veslanje s krme
  • brillare1

    A) v. intr. (pres. brillo)

    1. bleščati, svetiti se, lesketati se, sijati

    2. pren. blesteti, briljirati:
    brillare per l'assenza šalj. vzbujati pozornost s svojo odsotnostjo

    3. vžgati se, eksplodirati (mina)

    B) v. tr. razstreliti:
    brillare cariche di esplosivo razstreliti naboje eksploziva
  • bríti (bríjem) imperf. ➞ obriti

    1. radere, rasare

    2. soffiare, tirare (del vento):
    burja brije soffia la bora
    impers. ves dan je brilo ha soffiato tutto il giorno

    3. pog.
    briti norce, burke, šale scherzare
    briti norce iz koga, s kom burlarsi di qcn.
  • brōdo m

    1. juha:
    brodo di pesce ribja juha
    brodo di pollo kokošja juha
    brodo di dadi juha iz kocke
    brodo lungo redka juha
    brodo ristretto krepka juha
    brodo di verdura zelenjavna juha
    pastina in brodo juha s testeninami

    2. pren.
    lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
    andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
    tutto fa brodo vse prav pride

    3. biol.
    brodo di coltura umetno gojišče, kultura
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha