pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
Zadetki iskanja
- pápež (-a) m
1. rel. papa, pontefice; santo padre:
pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto
2. ekst. um. papa:
papež simbolizma il papa del simbolismo - parōla f
1. beseda:
nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
non capire una sola parola ne razumeti prav nič
parola per parola dobesedno
giochi di parole besedne igre
giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
è questione di parole pren. samo za besede gre
parole sante! res je! tako je!
non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
buone parole prijazne besede
male parole hude, osorne besede
parole grosse žaljive besede
venire a parole sporeči se
scambio di parole razprava, diskusija
in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
uomo di poche parole redkobeseden mož
misurare, pesare le parole tehtati besede
sprecare le parole govoriti zaman
togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči
2. beseda, pogovor, pouk:
ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
la parola di Dio božja beseda, božji nauk
3. beseda, izraz, rek:
mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
in una parola pren. skratka
la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
parola d'ordine pren. geslo, slogan
parole čenče, govorjenje:
essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
è una parola! pren. to je lahko reči!
quante parole! koliko nepotrebnih besed!
parole, parole, parole! besede, besede, besede!
4. govor:
il dono della parola dar govora
restare senza parola obnemeti
5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
chiedere la parola prositi za besedo
prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba
6. govor (način, oblika):
avere la parola facile biti zgovoren
7. beseda, besedica, omemba:
non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem
8. beseda, obljuba:
dare la parola obljubiti
mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
essere di parola biti mož beseda
parola d'onore! častna beseda!
rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - pocítrati (-am) perf.
1. prendere, portare via:
pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero
2.
pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela - potém adv.
I.
1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato
2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?
3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra
II. (v vezniški rabi)
1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature
2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava
3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)
A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni
B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero - pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. rompere, spezzare in due
2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
anat. pretrgati himen lacerare l'imene
3. rompere (abs.):
z njo sem pretrgal con lei ho rotto
B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo - prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia - pri prep. (z mestnikom)
1. presso, vicino a, a:
bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola
2. in, di, a, presso:
ovratnik pri srajci il colletto della camicia
to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia
3. presso, da, con:
pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori
4. in, con:
pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi
5. malgrado, nonostante:
pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice
6. a, all'età di:
v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
7. su, per, ○:
bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)
8. pog. su:
pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
inter. pri moji duši perbacco, perdiana
pri moji veri vivaddio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
biti pri priči mrtev morire sul colpo
misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
ostati pri starem restare immutato
presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
pri vsem tem contuttociò - problém (-a) m
1. problema:
odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
matematični problem problema matematico
lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile
2. problema; quesito, questione:
problem (italijanskega) juga la questione meridionale
otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo - qualcōsa pron.
1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona
2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna
3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - qui avv.
1. tu, tukaj; sem, semkaj:
abito qui a due passi stanujem tu blizu
fin qui do sem; doslej
2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!
3. tu, zdaj, pri tem:
qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!
4.
da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
abita di qui stanuje tu, tod
è di qui iz teh krajev je, domačin je
per di qui tod
di qui in avanti odslej, poslej
di qui a domani do jutri
di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni - rêči (rêčem)
A) perf.
1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
B) rêči se (rêče se) perf. refl.
1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria - regiudicata f pravo (res iudicata) pravnomočna, pravnoveljavna odločitev:
divenire regiudicata postati pravnomočen, pravno veljaven - róžica (-e) f
1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori
2. pren. donna giovane, graziosa
3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim