obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica
Zadetki iskanja
- pést (-í) f
1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola
2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte - pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace
2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito
3. (dati podatek) indicare, segnare:
brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora
4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi
5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori
6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
pokazati liste buttare le foglie
pokazati osla, osle fare marameo
pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
ti bom že pokazal ti farò vedere io
imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo
B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura
2. sorgere; delinearsi, apparire:
sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte
3. presentarsi:
šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza
4. professarsi:
pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a
5. risultare, rivelarsi:
pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
pokazati se kot koristno riuscire utile
koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo
6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - presēnza f
1. navzočnost, prisotnost:
fare atto di presenza udeležiti se, biti zraven (zaradi lepšega), pokazati se
di presenza osebno
2. prisotnost, obstoj
3. obličje, navzočnost:
alla presenza di, in presenza di pred
in mia, tua, sua presenza pred mano, tabo, njim (njo)
4. pren.
presenza d'animo prisebnost
5. zunanjost:
ragazza di bella presenza deklica lepe zunanjosti - pŕst (-a) m
1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso - spoštljív (-a -o) adj. rispettoso, riguardoso, ossequente, deferente, reverenziale:
pokazati se spošljivega do koga mostrarsi deferente verso qcn.
spoštljiv strah (strahospoštovanje) timore reverenziale
imeti naloženo spoštljivo vsoto denarja avere depositata una rispettabile somma di denaro
evf. biti v spoštljivih letih essere avanti negli anni
spoštljiv pozdrav! (i miei) ossequi!
spoštljivo ravnanje ossequiosità - tirare
A) v. tr. (pres. tiro)
1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho
2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran
3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo
4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok
5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)
6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako
7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo
8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti
9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati
10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol
11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt
12. tisk natisniti, tiskati
B) v. intr.
1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju
2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati
3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro
4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno
5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih
6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec
7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)
8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem
9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne
10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti
11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se
C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se - tōgliere*
A) v. tr. (pres. tōlgo)
1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho
2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje
3. odšteti; odvzeti del
4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije
5. pog. kupiti, kupovati
B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja - unghia f
1. anat. noht; krempelj:
sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje
2.
unghie pl. pren. kremplji; roke:
avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje
3. pren. dlaka, malenkost
4. (poševno zaostreno) rezilo:
l'unghia dello scalpello rezilo dleta
5. žlebiček (na žepnem nožiču)
6. bot.
unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)
7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)
8. arhit. obločni kot - vedere*
A) v. tr. (pres. vedo)
1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se
2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej
3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo
4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti
5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist
6. opaziti, opažati
7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno
8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem
9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči
10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim
B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)
1. videti, gledati se
2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam
3. pren. videti se, prepoznati se
C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)
Č) m
1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč
2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče
3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati
4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem) - vela f
1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)
2. ekst. jadro; jadrnica
3. šport jadralstvo (vodni šport)
4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico - veleno m
1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup
2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo
3. pren. strupeno, zlobno namigovanje - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti - viso m
1. obraz:
viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
a viso aperto pren. odkrito, pogumno
viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga
2. ekst. obraz (poteze):
viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega - vivo
A) agg.
1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se
2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika
3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um
4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju
5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob
B) m
1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi
2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo
3. gradb. živi rob
4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja) - volto m
1. knjižno (viso) obraz:
a volto aperto pren. odkrito
avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
cambiare in volto prebledeti, zardeti
gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati
2. pren. (zunanji) videz
3. pren. obraz, bistvo, narava:
mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz - vráta (vrát) n pl.
1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
grad. smučna vrata porta scorrevole
požarna vrata porta di sicurezza
vrata za služinčad porta di servizio
trkati na vrata bussare alla porta
loputati z vrati sbattere la porta
2. šport. porta:
braniti vrata difendere la porta, la rete
brcniti žogo v vrata tirare in porta
3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta
4. pren. porta, accesso:
geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia
5. pren.
odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno - zób (-á) m
1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo
2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)
3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente