spedire v. tr. (pres. spedisco)
1.
spedire una causa pravo sprožiti postopek
spedire una ricetta farm. pripraviti zdravilo
2. odposlati; odpraviti, odpravljati:
spedire una lettera, un pacco poslati pismo, paket
3. poslati (osebo):
spedire il fattorino in banca poslati kurirja v banko
spedire qcn. all'altro mondo pren. poslati koga na oni svet
Zadetki iskanja
- spékter (-tra) m
1. fiz. spettro:
absorbcijski spekter spettro d'assorbimento
elektromagnetni spekter spettro elettromagnetico
emisijski spekter spettro di emissione
infrardeči, ultravijolični spekter spettro infrarosso, ultravioletto
sončni spekter spettro solare
zvočni spekter spettro acustico
2. pren. spettro, gamma:
zdravilo širokega spektra farmaco ad ampio spettro di azione - spēttro m
1. fantom, prikazen, duh, strah, privid:
sembrare uno spettro pren. biti kot suha južina
2. pren. strah, strašilo:
lo spettro della guerra strašilo vojne
3. fiz. spekter, spektrum:
spettro acustico zvočni spekter
spettro d'assorbimento absorpcijski spekter
spettro elettromagnetico elektromagnetni spekter
spettro di emissione emisijski spekter
spettro infrarosso, ultravioletto infrardeči, ultravijolični spekter
spettro solare sončni spekter
analisi dello spettro spektralna analiza
4. spekter, obseg delovanja:
farmaco ad ampio spettro di azione farm. zdravilo širokega spektra
5. zool. veliki vampir, nosorožec (Vampyrus spectrum) - stándarden (-dna -o) adj. standard, standardizzato; usuale, consueto:
standardni izdelki prodotti standard
standardni predpisi norme standard
standardno zdravilo medicinale standard
standardno pohištvo mobilia standard
ekon. standardna deviacija deviazione standard
standardna puška fucile standard
lingv. standardni jezik lingua standard
voj. standardno orožje armamento standard
standardno delo, opravilo lavoro, occupazione usuale - strán (-í) f
1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada
2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali
3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa
4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100
5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato
6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile
7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male
8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano
9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn. - tèšč (-a -e)
A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente
B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino - toleránca (-e) f
1. tolleranza (tudi med. ):
politična, verska toleranca tolleranza politica, religiosa
toleranca za zdravilo tolleranza di un medicinale
2. teh. tolleranza:
dovoljena, minimalna toleranca tolleranza permessa, minima - tollerante agg. strpen, toleranten:
essere tollerante di un medicamento biti sposoben vzeti zdravilo - tolleranza f
1. odpornost, toleranca:
tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
casa di tolleranza javna hiša, bordel
2. strpnost; prizanesljivost:
tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak
3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini - učinkovít (-a -o) adj. efficace, efficiente, potente, incisivo; adeguato, appropriato:
učinkoviti protiinflacijski ukrepi misure antinflazionistiche efficaci
učinkovito zdravilo farmaco efficace, forte
učinkovit slog uno stile appropriato - umirítev (-tve) f acquietamento, rabbonimento, stabilizzazione; il calmare:
zdravilo za umiritev kašlja medicina contro la tosse, per calmare la tosse
umiritev cen stabilizzazione dei prezzi - univerzálen (-lna -o) adj. universale; generale; polifunzionale:
univerzalna resnica verità universale
fiz. univerzalna (vesoljna)
težnost gravitazione universale
univerzalni ključi chiavi universali, polifunzionali
med. univerzalni krvodajalec donatore universale
pren. univerzalno zdravilo triaca, panacea
geod. univerzalni teodolit universale - uporába (-e) f uso, impiego, fruizione, utilizzazione; ricorso:
navodila za uporabo istruzioni per l'uso
zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso esterno, interno
predmeti za osebno uporabo (rabo) oggetti per uso personale
soba z uporabo kuhinje camera con uso di cucina
pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih stimolare l'impiego, l'utilizzazione dei computer nei vari settori
uporaba sile za dosego ciljev il ricorso alla violenza per il raggiungimento degli scopi
uporaba jedrske energije il nucleare
lingv. posebna vrsta uporabe pridevnikov un tipo particolare di aggettivazione
teh. uporaba sončne energije impiego del solare - uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - violēnto
A) agg.
1. nasilen, napadalen
2. nasilniški, surov
3. silovit; nagel:
bufera violenta silovit vihar
febbre violenta zelo visoka vročica
rimedio violento močno zdravilo
veleno violento naglo delujoč strup
4. agresiven, oster, silovit:
articolo violento oster članek
5. pren. močen, zasičen, žarek:
colori violenti močne barve
B) m (f -ta) nasilnež, nasilnica - zdravílce (-a) n dem. od zdravilo medicina
- želódčen (-čna -o) adj. anat. dello stomaco, gastrico; farm. stomachico:
fiziol. želodčni sok succo gastrico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. želodčna kislina acido gastrico
fiziol. želodčni himus chimo
med. želodčna razjeda ulcera gastrica
med. želodčna bolečina gastralgia
med. želodčna bolezen gastropatia
med. želodčni katar gastroenterite
med. želodčni krč gastrospasmo
med. želodčna krvavitev gastrorragia
anat. želodčni vhod cardias
farm. želodčni vratar piloro
farm. želodčno zdravilo farmaco stomachico - žlíca (-e) f
1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile
2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai
3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte
4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola