Franja

Zadetki iskanja

  • fradicio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
    mela fradicia gnilo jabolko
    una società fradicia gnila družba

    2. moker, premočen:
    bagnato fradicio do kože premočen
    innamorato fradicio zateleban, zatreskan
    ubriaco fradicio pijan kot čep

    B) m

    1. gniloba, gnili del, gnilo

    2. pren. pokvarjenost:
    la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem
  • giacēnte agg.

    1. ležeč:
    merce giacente blago, ki je obležalo; neprodano blago
    pratica giacente nerešena zadeva

    2. neizročen, nedostavljen
  • imbrogliare

    A) v. tr. (pres. imbrōglio)

    1. zmešati, zamotati, zaplesti:
    imbrogliare la matassa pren. zaplesti stvar, delati zmedo

    2. navt. privezati jadra

    3. pren. zavreti, zavirati

    4. pren. zmesti

    5. prevarati

    B) ➞ imbrogliarsi v. rifl. (pres. mi imbrōglio)

    1. pomešati se, zmešati se

    2. zmotiti se, zgrešiti; zmesti se

    3. pren. zaplesti, zapletati se; komplicirati se:
    la faccenda si sta imbrogliando zadeva se zapleta
  • indeciso agg.

    1. neodločen; omahljiv

    2. pren. nejasen; zamegljen

    3. nerešen:
    per ora la questione è indecisa trenutno je zadeva nerešena
  • indiscriminato agg. nerazsoden, nediskriminiran:
    violenza indiscriminata nerazsodno nasilje, nasilje, ki zadeva vse poprek
    fare uso indiscriminato di qcs. uporabljati kaj kar tako počez
  • inevaso agg. pisarn. nerešen:
    pratica inevasa nerešena zadeva
  • interessare

    A) v. tr. (pres. interēsso)

    1. zanimati

    2. zadevati, tikati se:
    la difesa della libertà interessa tutti i cittadini obramba svobode zadeva vse državljane

    B) ➞ interessarsi v. rifl. (pres. mi interēsso)
    interessarsi (di) zanimati se (za)
  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • kočljív (-a -o) adj. scabroso, spinoso, difficile, delicato:
    kočljiva zadeva faccenda spinosa
    kočljivo vprašanje domanda scabrosa, questione delicata
  • avv.

    1. tam; tja:
    ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
    vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
    siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

    2. (podkrepitev) tam:
    lì muoviti! ti tam, zgani se!

    3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
    e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
    ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
    essere lì lì per pripravljati se na kaj
    essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

    4.
    di lì, da lì odtod
    giù di lì približno, okoli

    5.
    per lì ondod
    lì per lì sprva:
    lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel
  • matēria f

    1. snov, tvar:
    materie prime surovine
    materia grigia anat. siva živčna snov
    materia purulenta, materia med. gnoj

    2. predmet (govora, misli, raziskovanja):
    materia delicata občutljiv predmet, kočljiva zadeva
    in materia di kar zadeva, glede na
    indice delle materie predmetno kazalo

    3. šol. predmet:
    materia d'insegnamento učni predmet

    4. pren. priložnost, izgovor, povod:
    dar materia a sospetti dati povod za sumničenja
  • ne1

    A) pron.

    1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
    tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
    è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete

    2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
    è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati

    3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
    non ne vale la pena to se ne izplača
    ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel

    B) avv.

    1. od tod, od tam:
    me ne vado subito grem takoj (od tod)

    2. pleon.
    te ne stai sempre solo si zmeraj sam
  • necessitare

    A) v. tr. (pres. necēssito) zahtevati, terjati:
    la faccenda necessita tutta la nostra attenzione zadeva terja vso našo pozornost

    B) v. intr.

    1.
    necessitare di potrebovati

    2. biti potreben
  • nepomémben (-bna -o) adj.

    1. insignificante, irrilevante, poco importante, dappoco:
    pren. nepomembna oseba pedina
    nepomembna zadeva cosa dappoco
    nepomemben dodatek riempitivo

    2. pren. insufficiente, esiguo, modesto
  • neróden (-dna -o) adj.

    1. goffo, maldestro, imbranato; impacciato:
    neroden mladenič collegiale
    gled. nerodni sluga zanni
    nerodno plesanje il ballo dell'orso

    2. (neprimeren) sconcio, sconveniente (barzelletta):
    nerodne besede cafonata

    3. inadatto

    4. pren. penoso, antipatico, scabroso (faccenda, caso):
    nerodna zadeva pasticcio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nerodni časi anni, tempi duri, difficili
    biti v nerodnih letih essere adolescente, nell'adolescenza
  • odorare

    A) v. tr. (pres. odoro)

    1. duhati, vohati, zavohati

    2. pren. (fiutare) zavohati, uganiti, zaslutiti

    3. dišaviti

    B) v. intr.

    1. dišati

    2. pren. smrdeti:
    la faccenda odora di truffa zadeva smrdi po prevari
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • pelare

    A) v. tr. (pres. pelo)

    1. skubsti, goliti, smukati:
    pelare un pollo skubsti piščanca
    pelare un ramo osmukati vejo
    pelare un prato ogoliti travnik
    pelare il cranio a zero šalj. ostriči glavo na balin
    gatta da pelare težka zadeva, kočljiv položaj

    2. olupiti:
    pelare le patate lupiti krompir

    3. pren. rezati:
    un freddo che pela mraz, ki gre do kosti

    4. pren. guliti, skubsti:
    pelare i clienti guliti, skubsti stranke

    B) ➞ pelarsi v. rifl. (pres. mi pelo) oguliti se
  • pēndere v. intr. (pres. pēndo)

    1. viseti:
    pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

    2. biti nagnjen, nagibati se:
    pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

    3. (incombere) groziti; viseti:
    un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
    sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

    4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
    la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

    5. pren. nagibati se:
    pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
    la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno