preséžen2 (-žna -o) adj. eccedente; sovrabbondante:
ekon. presežna vrednost plusvalore
Zadetki iskanja
- pričeválen (-lna -o) adj.
1. che testimonia, a testimonianza, di testimonianza;
imeti kulturno, zgodovinsko pričevalno vrednost avere il valore di testimonianza storica, culturale
pričevalni spomeniki preteklosti monumenti testimoni del passato
2. jur. testimoniale:
pričevalna vrednost valore testimoniale - reducírati (-am)
A) perf., imperf.
1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
reducirati izdatke ridurre le spese
reducirati besedilo abbreviare il testo
reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.
2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali
3. kem. ridurre:
reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare
B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi - spódnji (-a -e) adj.
1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto
2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa
3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione - srédnji (-a -e) adj.
1. centrale:
srednja vrsta fila centrale
2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce
3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media
4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media - števílčen (-čna -o) adj. numerico:
številčno stanje numero
številčna premoč preponderanza numerica
številčno razmerje proporzione numerica
številčna ocena valutazione numerica
številčna vsota somma
številčna vrednost valore numerico
teh. številčni kod codice numerico
binarni, decimalni številčni sistem numerazione binaria, decimale - tóčka (-e) f
1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi
2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro
3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite
4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto
5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente
6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge
7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico
8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota - toplôten (-tna -o) adj. termico, calorico, calorifico; di calore; a caldo:
toplotna izolacija isolamento termico
teh. toplotna črpalka pompa di calore
toplotna gnetljivost termoplasticità
fiz. toplotna luminescenca termoluminescenza
toplotna konvekcija convezione termica
toplotna naprava apparecchiatura termica
meteor. toplotna nevihta temporale di calore
metal. toplotna obdelava lavorazione a caldo
toplotna odpornost refrattarietà
toplotna vrednost (goriva) grado termico
teh. toplotni ščit scudo termico
med. toplotni udar colpo di calore
fiz. toplotno sevanje radiazione termica
toplotno raztezanje termoelasticità
kem. toplotno trdenje termoindurimento
toplotno trdilo termoindurante - uporáben (-bna -o) adj.
1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale
2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile
3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità - ustalíti (-ím) | ustaljeváti (-újem)
A) perf., imperf. assestare, riassestare; stabilizzare; riequilibrare; fissare, consolidare:
ustaliti gospodarstvo riassestare, consolidare l'economia
ustaliti vrednost denarja stabilizzare il valore del denaro
B) ustalíti se (-ím se) | ustaljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. stabilizzarsi
2. stabilirsi; consolidarsi - vézanje (-a) n il legare, legamento, legatura; rilegatura (dei libri); collegamento, unione:
vezanje črk v zloge in besede unione di lettere in sillabe e parole
ekon. vezanje valute na vrednost zlata ancoraggio della valuta al valore dell'oro
vezanje z vrvmi trincatura
vezanje v sveženj rattralciatura - vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare - vitamínski (-a -o) adj. vitaminico, ricco di vitamine:
vitaminska vrednost živil valore vitaminico dei cibi - zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare:
zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
zvišati plače aumentare gli stipendi
zvišati kazen aggravare la pena
zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.
B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita