Franja

Zadetki iskanja

  • vituperabile agg. vreden graje
  • vituperando agg. vreden graje
  • vituperevole agg. knjižno graje, zaničevanja vreden; nizkoten
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bottone m

    1. gumb:
    bottoni gemelli manšetni gumbi
    attaccare un bottone a qcn. pren. gnjaviti koga z dolgočasnim pripovedovanjem
    non vale un bottone ni vreden počenega groša
    il bottone dell'ascensore, del campanello gumb v dvigalu, zvonec
    stanza dei bottoni pren. centrala, center (oblasti, vodenja)

    2. bot. popek:
    bottone d'argento rman (Achillea ptarmica)
    bottone d'oro lesjak (Trollius europaeus)

    3. anat. zadebelina, vozliček, brbončica:
    bottone gustativo okušalna brbončica
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • centēsimo

    A) agg. stoti

    B) m

    1. stotinka

    2. stotin, centezim, centim

    3. ekst. majhen denar, groš:
    pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
    spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

    4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
    non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
    non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša
  • compassione f

    1. sočutje, pomilovanje, usmiljenje:
    avere compassione di, per, verso qcn., qcs. smiliti se
    far compassione zbujati usmiljenje, biti usmiljenja vreden

    2. prezir, odpor:
    il libro fa proprio compassione knjiga je prav klavrna
  • considerazione f

    1. upoštevanje, poštev, preudarjanje, preudarek, presoja:
    dopo attenta considerazione po temeljitem preudarku
    degno di considerazione važen, upoštevanja vreden
    prendere in considerazione upoštevati

    2. spoštovanje, obzir, ugled:
    avere in considerazione qcn. koga ceniti

    3. previdnost, preudarnost:
    uomo senza considerazione nepremišljen človek

    4. razmišljanje, opazka:
    brevi considerazioni sull'accaduto nekaj kratkih opazk o dogodku
  • cōppa1 f

    1. kupa, čaša; ekst. skledica:
    coppa per gelati sladoledna kupa
    coppa della bilancia skledica na tehtnici
    coppa dell'olio avto karter
    coppa della ruota avto okrasni pokrov

    2. šport pokal:
    coppa Davis Davisov pokal

    3. košarica (pri modrcu)

    4. pl. igre igralna barva (pri italijanskih kartah):
    contare come il due di coppe pren. šteti kot pikova sedmica, biti malo vreden
  • denár (-ja) m

    1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
    posoditi denar prestare denaro
    vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
    igrati za denar giocare per denaro
    dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
    iti v denar vendersi bene, andare a ruba
    zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
    biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

    2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
    kovani denar moneta (metallica)
    papirnati denar carta moneta, banconota
    (za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

    3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
    česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
    zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
    spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
    pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
    pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
    ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
    denar ali življenje! o la borsa o la vita!
    ekon. bančni denar banconote
    knjižni denar deposito bancario
    kreditni denar obbligazioni
    kovnica denarja zecca
    kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
    obtok denarja circolazione monetaria
    publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
    ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
    za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa
  • encōmio m (pl. -mi) slavljenje, javna pohvala:
    degno di encomio hvale vreden
  • fico m (pl. -chi)

    1. bot. smokva, figa (Ficus carica):
    essere il fico dell'orto pren. biti ljubljenec nekoga

    2. smokva, figa:
    fico secco suha figa
    non m'importa un fico secco me figo briga
    non vale un fico secco eno figo je vreden; počenega groša ni vreden

    3.
    fico d'India bot. indijska figa, opuncija (Opuntia ficusindica)
  • fiducia f zaupanje:
    avere, nutrire fiducia in qcn., qcs. zaupati v koga, v kaj, zaupati komu, čemu
    perdere la fiducia in qcn. izgubiti zaupanje v koga
    ingannare, tradire la fiducia di qcn. prevarati, izdati zaupanje koga
    ispirare fiducia vzbujati zaupanje
    persona, uomo di fiducia zanesljiv, zaupanja vreden človek
    incarico di fiducia zaupna naloga
    voto di fiducia polit. zaupnica
    questione di fiducia polit. vprašanje zaupnice
  • gròš (grôša) m

    1. num. grosso, soldo

    2. pren. denaro, soldi, quattrini:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere un fico secco
    pren. ne imeti pameti za (en) groš non avere un briciolo di cervello
    pren. judeževi groši denaro di Giuda

    3. centesimo:
    zapraviti vse do zadnjega groša spendere sino all'ultimo centesimo
  • hvála (-e)

    A) f lode, elogio, plauso:
    zaslužiti hvalo meritare lodi
    hvalo peti tessere lodi
    hvale vreden lodevole
    hvale željan desideroso, avido di lode

    2. ringraziamento; pren.
    kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
    pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

    B) hvála inter. grazie:
    hvala lepa! tante grazie!
    iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
    tisočkrat hvala! mille grazie!
    hvala enako! grazie altrettanto!
    hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
    hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
    še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
    iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)
  • invidia f

    1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
    portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
    rodersi d'invidia žreti se od zavisti

    2. zavist; ljubosumnost:
    essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden
  • lira1 f

    1. lira:
    lira sterlina (angleški) funt

    2. ekst. denar:
    non avere una lira biti suh, biti brez fičnika
    non valere una lira ne biti vreden počenega groša
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • menzione f omemba, omenjanje; navedba, navajanje:
    degno di menzione omembe vreden
    fare menzione (di) omeniti, omenjati (koga, kaj)