pulizia f
1. čistoča, higiena:
pulizia personale osebna čistoča
2. čiščenje:
donna delle pulizie snažilka
fare pulizia pren. očistiti, sprazniti
fare le pulizie čistiti stanovanje
Zadetki iskanja
- samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sámski (-a -o)
A) adj.
1. celibe, scapolo; (za žensko) nubile;
samski stan (moški) stato celibe, celibato; šalj. scapolaggine
2. per una persona:
samski dom casa, albergo per persone non sposate
samsko stanovanje garçonnière
B) sámski (-a -o) m, f, n celibe; nubile - sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno - sôba (-e) f camera, stanza; vano, locale:
stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo l'appartamento comprende due stanze, la cucina, l'anticamera, i servizi e la dispensa
oddati sobo v najem affittare una stanza
delovna soba studio
dnevna soba soggiorno
otroška soba stanza dei bambini
soba za goste stanza degli ospiti; foresteria
bolniška soba stanza di ospedale
gostilniška soba locale (di trattoria)
hotelska soba camera d'albergo
enoposteljna, dvoposteljna soba camera singola, doppia
sejna soba sala delle riunioni
samska soba monolocale
rtv. gluha soba studio con isolamento acustico
med. izolirna soba, soba za intenzivno nego reparto di isolamento, di rianimazione
spominska soba stanza commemorativa - sodôben (-bna -o) adj.
1. moderno:
sodobna literatura letteratura moderna
sodobno stanovanje un appartamento moderno
2. contemporaneo, coevo - spesa f
1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice
2. nakup
3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju
4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo - sráčji (-a -e) f di, della gazza:
govoriti s sračjim glasom parlare con voce stridula, querula
stanovanje kot sračje gnezdo un appartamento tutto sottosopra
sračje gnezdo na glavi capelli arruffati, scarmigliati
esej je pravo sračje gnezdo il saggio è un autentico guazzabuglio - stanovánjce (-a) n dem. od stanovanje piccola abitazione, appartamentino; star. abitacolo
- stanza f
1. knjižno bivanje, bivališče:
essere di stanza voj. biti nastanjen, stacioniran
2. soba:
appartamento di quattro stanze štirisobno stanovanje
stanza dei bottoni pren. komandni, upravni center
stanza da bagno kopalnica
stanza da letto spalnica
stanza da pranzo jedilnica
stanza di rianimazione med. soba za intenzivno nego, šok soba
stanza di soggiorno dnevna soba
3. ekon.
stanza di compensazione obračunsko mesto
4. lit. stanca, osemvrstičnica - su
A) prep.
1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih
2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra
8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez
10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
B) avv.
1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno
5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod - škátlica (-e) f dem. od škatla scatoletta, scatola; custodia; pacchetto:
škatlica za vžigalice scatola dei fiammiferi
škatlica za naočnike custodia degli occhiali
škatlica cigaret pacchetto di sigarette
pren. biti kakor iz škatlice essere inappuntabile
pren. stanovanje kakor iz škatlice un alloggio pulitissimo, ordinatissimo - tanto1
A) agg.
1. tolik, tolikšen, toliko:
dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve
2. veliko, mnogo:
poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko
3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!
4. (v primerjalnih stavkih)
tanto... quanto toliko... kolikor:
spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži
5. ravno toliko:
ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake
6.
ogni tanto vsake toliko:
ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka
7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
ho tanto da fare imam toliko dela
da tanto tega zmožen:
tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
a dir tanto kvečjemu
fino a tanto che dokler
fra non tanto kmalu, v kratkem
or non è tanto pred kratkim
arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
combinarne tante toliko jih pogruntati
darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti
B) pron.
1.
tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn
2. mnogo, veliko (stvari):
quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!
3.
tanto... quanto ravno toliko
4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe
5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
tant'è vseeno je
tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
con tanto di celo s, prav s:
un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom - triinpolsôben (-bna -o) adj.
triinpolsobno stanovanje appartamento di tre stanze più studiolo - trosôben (-bna -o) adj.
trosobno stanovanje appartamento di tre stanze - vano
A) agg.
1. prazen
2. breztelesen
3. pren. neutemeljen; ničev
4. pren. jalov:
fatica vana jalov trud
5. nečimrn; puhel, prazen
B) m
1. odprtina (okna, vrat)
2. prostor, soba:
appartamento di tre vani trisobno stanovanje
3. ekst. prostor:
vano portabagagli prtljažnik - vdíranje (-a) n infiltrazione, penetrazione, irruzione; scasso, scassinamento; invasione:
vdiranje vode infiltrazione dell'acqua
vdiranje tatov v stanovanje irruzione dei ladri nell'appartamento - víkendski (-a -o) adj. di, da fine settimana:
šol. vikendski seminar seminario di fine settimana
vikendsko stanovanje seconda casa - vlážen (-žna -o) adj.
1. umido; pren. (znojen) madido:
vlažna stena parete umida
vlažno stanovanje alloggio umido
vlažno podnebje clima umido, umidiccio
med. vlažen obkladek bagnolo
2. med. sieroso:
vlažni ekcem eczema sieroso - zaslúžiti (-im) perf.
1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica
2. pog. prendere lo stipendio, lavorare
3. (imeti dobiček) guadagnare:
zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita
4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore