nórma (-e) f
1. norma, regola; precetto; prescrizione; pren. modulo; dettame:
kršiti, spoštovati norme violare, rispettare le norme
družbene, moralne, pravne norme norme sociali, morali, giuridiche
določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne norme stabilire, modificare le regole della lingua, dell'ortografia
industrijske norme norme, standard industriali
2. (količina dela, ki ga je treba opraviti v določenem času) norma di produzione;
norma knjižnega jezika la norma della lingua letteraria
šport. olimpijska norma norma olimpica
tehnična norma norma tecnica
3. tisk. norma
Zadetki iskanja
- pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri - pogódba (-e) f contratto; patto; pattuizione; trattato; accordo:
razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo annullare, stipulare, modificare un contratto
ratificirati mirovno pogodbo ratificare il trattato di pace
skleniti nenapadalno pogodbo stipulare un accordo, un patto di non aggressione
kršitev pogodbe violazione del contratto
veljavnost pogodbe validità del contratto
ekon. delovna pogodba contratto di lavoro
polit. državna pogodba trattato
filoz. družbena pogodba contratto sociale
ekon. hranitvena pogodba contratto di custodia
kolektivna pogodba contratto collettivo
kreditna pogodba contratto creditizio
kupoprodajna pogodba contratto di compravendita
polit. mandatna pogodba mandato
razdreti pogodbo sciogliere il contratto
neizvršitev pogodbe inadempienza contrattuale - pogòj (-ója) m
1. condizione, patto:
biti pogoj za kaj essere una condizione per qcs.
določiti, spremeniti pogoje stabilire, modificare le condizioni
osnovni, prvi pogoj la condizione fondamentale
mirovni pogoji condizioni di pace
pod pogojem da a patto che
pod nobenim pogojem a nessun patto
2. pl. pogoji jur. condizioni:
težki pogoji condizioni difficili, dure
materialni pogoji condizioni materiali - práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
brisati prah spolverare
otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
brisalec prahu spolveratore
kakavov prah polvere di cacao
premogovni prah polvere di carbone
jajca v prahu uova in polvere
geol. kozmični prah polvere cosmica
mleko v prahu latte in polvere
sladkor v prahu zucchero a velo
sesuti se v prah fallire
spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
ležati v prahu giacere nella polvere
dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai - puščáva (-e) f
1. geogr. deserto:
zelenice v puščavi oasi nel deserto
kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
sinovi puščave i figli del deserto, i beduini
2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide
3. pren. cimitero, mortorio;
spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - smér (-í) f
1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled
2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo
3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio
4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo - spremínjati (-am) imperf. glej spremeniti | spreminjati
- strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope - têmelj (-a) m
1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento
2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità
3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
temelji civilizirane družbe le basi della società civile
4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto - ustáva (-e) f jur. costituzione:
izdati, razglasiti, spremeniti ustavo emanare, proclamare, emendare la costituzione
republiška ustava la costituzione della Repubblica - vērso3 m
1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci
2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis
3. relig. vrstica (iz svete knjige)
4. ptičji glas; ekst. živalski glas
5. klic; krik
6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga
7. usmeritev (dlak, vlaken)
8. fiz. smer (vektorjev)
9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)
10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati - virgola f
1. jezik vejica:
doppie virgole narekovaji
punto e virgola podpičje
non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten
2. mat. vejica
3. zavojek las - življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo