Franja

Zadetki iskanja

  • nórma (-e) f

    1. norma, regola; precetto; prescrizione; pren. modulo; dettame:
    kršiti, spoštovati norme violare, rispettare le norme
    družbene, moralne, pravne norme norme sociali, morali, giuridiche
    določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne norme stabilire, modificare le regole della lingua, dell'ortografia
    industrijske norme norme, standard industriali

    2. (količina dela, ki ga je treba opraviti v določenem času) norma di produzione;
    norma knjižnega jezika la norma della lingua letteraria
    šport. olimpijska norma norma olimpica
    tehnična norma norma tecnica

    3. tisk. norma
  • pepél (-a) m cenere; cenerume:
    vulkanski pepel cenere vulcanica
    radioaktivni pepel cenere radioattiva
    žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
    pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
    spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
    tleti pod pepelom covare sotto la cenere
    vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri
  • pogódba (-e) f contratto; patto; pattuizione; trattato; accordo:
    razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo annullare, stipulare, modificare un contratto
    ratificirati mirovno pogodbo ratificare il trattato di pace
    skleniti nenapadalno pogodbo stipulare un accordo, un patto di non aggressione
    kršitev pogodbe violazione del contratto
    veljavnost pogodbe validità del contratto
    ekon. delovna pogodba contratto di lavoro
    polit. državna pogodba trattato
    filoz. družbena pogodba contratto sociale
    ekon. hranitvena pogodba contratto di custodia
    kolektivna pogodba contratto collettivo
    kreditna pogodba contratto creditizio
    kupoprodajna pogodba contratto di compravendita
    polit. mandatna pogodba mandato
    razdreti pogodbo sciogliere il contratto
    neizvršitev pogodbe inadempienza contrattuale
  • pogòj (-ója) m

    1. condizione, patto:
    biti pogoj za kaj essere una condizione per qcs.
    določiti, spremeniti pogoje stabilire, modificare le condizioni
    osnovni, prvi pogoj la condizione fondamentale
    mirovni pogoji condizioni di pace
    pod pogojem da a patto che
    pod nobenim pogojem a nessun patto

    2. pl. pogoji jur. condizioni:
    težki pogoji condizioni difficili, dure
    materialni pogoji condizioni materiali
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • puščáva (-e) f

    1. geogr. deserto:
    zelenice v puščavi oasi nel deserto
    kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
    sinovi puščave i figli del deserto, i beduini

    2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide

    3. pren. cimitero, mortorio;
    spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
    bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • spremínjati (-am) imperf. glej spremeniti | spreminjati
  • strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
    voj. bojni strupi gas tossici
    kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
    podganji strup ratticida
    kobrin strup il veleno del cobra
    pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
    zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
    spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
    pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
    pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
    biol. bakterijski strupi tossine batteriche
    farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope
  • têmelj (-a) m

    1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
    izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
    kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

    2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
    postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
    značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

    3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
    temelji civilizirane družbe le basi della società civile

    4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
    uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
    spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto
  • ustáva (-e) f jur. costituzione:
    izdati, razglasiti, spremeniti ustavo emanare, proclamare, emendare la costituzione
    republiška ustava la costituzione della Repubblica
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • virgola f

    1. jezik vejica:
    doppie virgole narekovaji
    punto e virgola podpičje
    non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
    fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
    guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten

    2. mat. vejica

    3. zavojek las
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo