fucile m
1. puška:
fucile da caccia lovska puška
fucile mitragliatore puškomitraljez
fucile a due canne dvocevka
fucile subacqueo podvodna puška
puntare il fucile naperiti puško
a un tiro di fucile streljaj oddaljen
2. pren. s puško oboroženi vojak, mož:
un esercito forte di molte migliaia di fucili vojska z več tisoč vojaki
3. strelec:
essere un buon, un cattivo fucile biti dober, slab strelec
Zadetki iskanja
- glás (-ú) m
1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce
2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo
3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta
4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino
5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama
6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza
7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti
8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso - gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f
1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
hišni gospodar padrone di casa
biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone
2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
biti (neomejen) gospodar farla da padrone
pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
gospodar položaja padrone della situazione
obnašati se kot gospodar farla da padrone
3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
gospodar podjetja il boss dell'azienda
gospodarji (delodajalci) padronato - impressione f
1. vtis, odtis
2. pren. občutek:
impressione di freddo občutek mraza
3. pren. vtis:
avere l'impressione che... imeti vtis, da...
fare buona, cattiva impressione narediti dober, slab vtis
fare impressione začuditi; prestrašiti, osupiti
4. tisk izdaja; natis:
seconda impressione drugi ponatis - namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim. - negōzio m (pl. -zi)
1. posel; kupčija:
bel negozio! pog. lepa reč!
concludere, fare un bel, un cattivo negozio skleniti dober, slab posel
2. pravo
negozio giuridico pravni posel
3. trgovina:
aprire un negozio odpreti trgovino
4. knjižno delo, dejavnost - nome m
1. ime:
il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
nome commerciale trgov. blagovna znamka
nome depositato trgov. zaščitni znak
nome di luogo krajevno ime, toponim
a nome di qcn. v imenu nekoga
a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
in nome di qcn. v imenu nekoga
in nome di Dio Bog pomagaj!
sotto nome di pod imenom
atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob
2. osebno ime; priimek:
nome d'arte umetniško ime, psevdonim
nome di battaglia ilegalno ime
nome di battesimo krstno ime
nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
opera senza nome anonimno delo
avere di nome, per nome imenovati se
è un bel nome to je znana oseba
fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga
3. pren. sloves, ugled; glas:
avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
avere un nome in qcs. sloveti po čem
4.
nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)
5. jezik samostalnik - ôče (-éta) m
1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria
2. pl. očetje (predniki) avi, antenati
3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone
4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa
5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri - ortica f
1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)
2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko
3. tekstil koprivno vlakno - paga
A) f
1. plača, mezda:
paga base osnovna plača
giorno di paga plačilni dan
assicurarsi la paga šalj. iti v keho
tirare la paga dvigniti, vleči plačo
2. pren. plačilo:
mala paga kazen
dare la paga a qcn. koga premagati (pri igri, športu itd.)
dare la paga a qcn. pog. koga pošteno premlatiti
B) m, f invar. plačnik, plačnica:
mala paga slab plačnik
C) agg. invar.
busta paga plačilna kuverta
libro paga plačilni seznam
ufficio paga blagajna - pesante agg.
1. težek:
un fardello pesante težko breme
artiglieria pesante težko topništvo
una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka
2. težek, težaven; nadležen:
terreno pesante težek, težko prehoden teren
aria pesante slab zrak
battuta pesante prostaška šala
un lavoro pesante težko, težavno delo
una persona pesante nadloga, tečnež
3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
prosa pesante okorna proza
4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
danno pesante velika škoda
5.
gioco pesante šport ostra igra
avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati
6.
atletica pesante šport težka atletika
7.
industria pesante težka industrija - pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - plačník (-a) | -íca (-e) m, f pagatore (-trice), pagante;
slab plačnik mala paga
ekon. plačnik čeka trassato, trattario - poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.
1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente
2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello
3. pren. guardare dietro, interessarsi a
4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta
5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male
6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso - portare
A) v. tr. (pres. porto)
1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje
2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim
3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze
4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče
5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati
6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)
7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho
8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo
9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo
10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati
11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta
B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)
1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno
2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod
3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)? - potém adv.
I.
1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato
2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?
3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra
II. (v vezniški rabi)
1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature
2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava
3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - prevódnik (-a) m fiz. conduttore:
dober, slab prevodnik buon, cattivo conduttore
baker je prevodnik elektrike il rame è un buon conduttore di elettricità - priprávljen (-a -o) adj.
1. preparato, approntato, predisposto; pronto; apparecchiato, allestito:
za vsako stvar ima pripravljen odgovor non c'è cosa per cui non abbia pronta una scusa
kandidat je dobro pripravljen il candidato è preparatissimo
2. preparato, disposto:
koliko ste pripravljeni odšteti za darilo quanto è disposto a spendere per il regalo
šport. pozor, pripravljeni, zdaj! attenti, pronti, via!
bodite pripravljeni na vse, oče je slab siate preparati a tutto, le condizioni del padre sono gravissime - profēta m (f -tessa; m pl. -ti)
1. relig. prerok, profet:
i profeti dell'Antico Testamento preroki Stare zaveze
2. ekst. prerok, napovedovalec, glasnik:
cattivo profeta slab prerok
profeta di sventure napovedovalec nesreč