Franja

Zadetki iskanja

  • prestrélen (-lna -o) adj. med.
    prestrelna rana ferita perforante
  • pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
    govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
    prsni žep suknjiča taschino della giacca
    prsni obseg circonferenza del torace
    prsni koš cassa toracica, torace
    prsni bradavici capezzoli
    anat. prsna votlina cavità toracica
    anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
    anat. prsna mrena pleura
    zool. prsna plavut pinna pettorale
    anat. prsna vretenca vertebre toraciche
    prsni čaj tisana contro la tosse
    gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
    prsno dihanje respirazione coi polmoni
    prsno padalo paracadute pettorale
    šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana
  • rákast (-a -o) adj. med. canceroso, tumorale:
    rakasta tvorba formazione cancerosa
    rakasta celica cellula cancerosa
    pren. rakasta rana družbe il cancro, la cancrena della società
  • rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
    vstajati ob rani uri alzarsi presto
    delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
    rani krompir patate primaticce
    bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
    PREGOVORI:
    rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca
  • ránica (-e) f dem. od rana piccola ferita, ferita lieve
  • richiudere*

    A) v. tr. (pres. richiudo) ponovno zapreti, zapirati

    B) ➞ richiudersi v. rifl. (pres. mi richiudo)

    1. ponovno se zapreti, zapirati

    2. zaceliti se:
    la ferita si è richiusa rana se je zacelila
  • seccare

    A) v. tr. (pres. secco)

    1. sušiti; presušiti

    2. pren. izčrpati

    3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
    la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila

    B) v. intr. posušiti se

    C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)

    1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
    la ferita si secca rana se celi

    2. pren. naveličati se

    3. razjeziti se
  • slóg (-a) m

    1. um. stile; (slog posameznega umetnika, šole) maniera:
    negovan, prefinjen slog stile accurato, elegante
    nabrekel, dolgovezen slog stile ampolloso, prolisso
    arhitekturni, glasbeni slog stile architettonico, musicale
    Michelangelov slog maniera michelangiolesca, stile michelangiolesco
    romanski, gotski, baročni slog stile romanico, gotico, barocco

    2. (značilen element pri opravljanju kake dejavnosti) modo, modalità:
    slog dirigiranja modo di dirigere
    avt. slog vožnje modo di guidare

    3. šport.
    plavalni slogi stili di nuoto
    prosti, prsni slog stile libero, rana
    slog delfin farfalla
    rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana
  • smŕten (-tna -o) adj.

    1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
    kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
    smrtna rana ferita mortale
    smrtni sovražnik nemico mortale
    smrtna kazen pena capitale

    2. (umrljiv) mortale:
    vsi smo smrtni tutti siamo mortali

    3. pren. mortale, di tomba:
    smrtno sovraštvo odio mortale
    smrtna tišina silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ležati na smrtni postelji agonizzare
    spati smrtno spanje essere morti
    smrtna obsodba condanna a morte
    rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
    šport. smrtni skok salto mortale
    šport. smrtni zavoj spirale della morte
    zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)
  • sommozzatore m

    1. potapljač

    2. navt., voj. (uomo rana) človek žaba
  • strélen (-lna -o) adj. voj. di, da fuoco:
    strelna lina feritoia
    strelno orožje arma da fuoco
    strelna rana ferita di arma da fuoco
    strelni bombaž fulmicotone
  • striscio m (pl. -sci)

    1. drsanje:
    ballo con lo striscio drsalni korak (pri plesu)
    ferita di striscio površinska rana

    2. med. bris

    3.
    di striscio avv. površno:
    colpire la palla di striscio oplaziti žogo

    4.
    di striscio avv. toskansko pog. zapored
  • tenaglia f

    1.
    tenaglie pl. tehn., obrt klešče:
    a tenaglia kleščen, kleščast
    tenaglie per fabbro, per falegname kovaške, mizarske klešče
    tenaglie a rana metal. kleščne čeljusti
    attacco a tenaglia voj. klešče, kleščni napad
    cavare le parole di bocca con le tenaglie a qcn. pren. vleči besede iz koga

    2. markirne klešče

    3. med. ekstrakcijske klešče

    4. zool. pog. klešče (rak); ščipalnice (škorpijon)
  • trasfōsso agg. med.
    ferita trasfossa prebodna rana
  • ugrízen (-zna -o) adj. med., vet.
    ugrizna rana morsicatura
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • urézen (-zna -o) adj. di taglio:
    urezna rana ferita di taglio
  • vbóden (-dna -o) adj. di puntura, di punta:
    med. vbodna rana ferita di punta
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole