prestrélen (-lna -o) adj. med.
prestrelna rana ferita perforante
Zadetki iskanja
- pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana - rákast (-a -o) adj. med. canceroso, tumorale:
rakasta tvorba formazione cancerosa
rakasta celica cellula cancerosa
pren. rakasta rana družbe il cancro, la cancrena della società - rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
vstajati ob rani uri alzarsi presto
delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
rani krompir patate primaticce
bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
PREGOVORI:
rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca - ránica (-e) f dem. od rana piccola ferita, ferita lieve
- richiudere*
A) v. tr. (pres. richiudo) ponovno zapreti, zapirati
B) ➞ richiudersi v. rifl. (pres. mi richiudo)
1. ponovno se zapreti, zapirati
2. zaceliti se:
la ferita si è richiusa rana se je zacelila - seccare
A) v. tr. (pres. secco)
1. sušiti; presušiti
2. pren. izčrpati
3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila
B) v. intr. posušiti se
C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)
1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
la ferita si secca rana se celi
2. pren. naveličati se
3. razjeziti se - slóg (-a) m
1. um. stile; (slog posameznega umetnika, šole) maniera:
negovan, prefinjen slog stile accurato, elegante
nabrekel, dolgovezen slog stile ampolloso, prolisso
arhitekturni, glasbeni slog stile architettonico, musicale
Michelangelov slog maniera michelangiolesca, stile michelangiolesco
romanski, gotski, baročni slog stile romanico, gotico, barocco
2. (značilen element pri opravljanju kake dejavnosti) modo, modalità:
slog dirigiranja modo di dirigere
avt. slog vožnje modo di guidare
3. šport.
plavalni slogi stili di nuoto
prosti, prsni slog stile libero, rana
slog delfin farfalla
rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana - smŕten (-tna -o) adj.
1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale
2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali
3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga) - sommozzatore m
1. potapljač
2. navt., voj. (uomo rana) človek žaba - strélen (-lna -o) adj. voj. di, da fuoco:
strelna lina feritoia
strelno orožje arma da fuoco
strelna rana ferita di arma da fuoco
strelni bombaž fulmicotone - striscio m (pl. -sci)
1. drsanje:
ballo con lo striscio drsalni korak (pri plesu)
ferita di striscio površinska rana
2. med. bris
3.
di striscio avv. površno:
colpire la palla di striscio oplaziti žogo
4.
di striscio avv. toskansko pog. zapored - tenaglia f
1.
tenaglie pl. tehn., obrt klešče:
a tenaglia kleščen, kleščast
tenaglie per fabbro, per falegname kovaške, mizarske klešče
tenaglie a rana metal. kleščne čeljusti
attacco a tenaglia voj. klešče, kleščni napad
cavare le parole di bocca con le tenaglie a qcn. pren. vleči besede iz koga
2. markirne klešče
3. med. ekstrakcijske klešče
4. zool. pog. klešče (rak); ščipalnice (škorpijon) - trasfōsso agg. med.
ferita trasfossa prebodna rana - ugrízen (-zna -o) adj. med., vet.
ugrizna rana morsicatura - uōmo m (pl. uomini)
1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)
2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek
3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk
4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito
5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)
6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik
7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček
8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek
9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec
10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran
11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!
12. človek, nekdo
13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo - úra (-e) f
1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora
2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato
3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più - urézen (-zna -o) adj. di taglio:
urezna rana ferita di taglio - vbóden (-dna -o) adj. di puntura, di punta:
med. vbodna rana ferita di punta - vrág (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!
2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve
4. star. (sovražnik) nemico
5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla
6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!
7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto
8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah
9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo
10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole