Franja

Zadetki iskanja

  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • nevtrálen (-lna -o) adj.

    1. neutrale:
    zavzeti nevtralno stališče prendere una posizione neutrale
    šport. tekma bo na nevtralnem igrišču la partita verrà disputata su campo neutrale

    2. neutro:
    nevtralna barva colore neutro

    3. kem. neutro

    4. pren.
    ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen davanti alla sua bellezza nessuno rimaneva indifferente
    elektr. nevtralni vodnik conduttore neutro
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    jur. nevtralni zračni prostor spazio aereo neutrale
    jur. nevtralne vode acque neutrali
  • ograjèn (-êna -o) adj. cintato, recintato:
    ograjen z živo mejo assiepato
    ograjen prostor chiuso, recinto
    ograjeni prostor za obtožence gabbia
    ograjena površina chiusa
  • orientamento m

    1. orientacija:
    senso di orientamento občutek za orientacijo, čut za prostor

    2. orientiranost, usmeritev, smer; usmerjenost; usmerjanje:
    orientamento professionale poklicno usmerjanje
    scuola di orientamento tecnico šola tehnične usmeritve
  • parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
    parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
    avt. parkirne luči luci di posizione
    parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
    parkirno mesto posto macchina
    parkirna hiša autosilo
    parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
    parkirni avtomat parchimetro
  • pomóžen (-žna -o) adj. ausiliario, ausiliare, sussidiario; secondario, supplente; di riserva:
    lingv. pomožni glagol verbo ausiliare
    voj. pomožna ladja nave ausiliaria
    voj. pomožni oddelki forze ausiliarie
    pomožno postajališče fermata sussidiaria
    pomožno ladjevje naviglio sussidiario
    šol. pomožni učbenik sussidiario
    rel. pomožni duhovnik curato
    grad. pomožni oder bilancia
    pomožni prostor (v hiši) office
    angl. pomožni prostori (za kuhinjo, higieno ipd. ) servizi
    rel. pomožni škof vescovo ausiliare
    teh. pomožno merilo nonio
    aer. pomožno pristajališče aeroporto, campo di fortuna
  • poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
    poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
    poslovni stroški spese d'esercizio
    poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
    poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
    poslovni prostor ufficio, locale commerciale
    poslovni ljudje uomini d'affari
    poslovna dejavnost affari, business
    angl. poslovno leto esercizio
    poslovni dogovor, poslovno združenje pool
    angl. poslovni soudeleženec cointeressato
    poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prehóden1 (-dna -o) adj.

    1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
    prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

    2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
    prehodno obdobje periodo di transizione
    min. prehodne kamenine rocce di transizione
    geol. prehodna cona zona di transizione
    jur. prehodne določbe norme transitorie
    polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

    3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
    prehodni gost cliente di passaggio

    4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
    prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
    dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
    lov. prehodna divjad selvaggina di passo
    žel. prehodna postaja stazione passante
    lingv. prehodni glagol verbo transitivo
    teh. prehodni meh soffietto
    šport. prehodni pokal coppa challenge
    jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
    elektr. prehodni preklop collegamento in serie
  • prodájen (-jna -o) adj. di vendita; vendite:
    prodajna cena prezzo di vendita
    prodajni oddelek reparto vendite
    prodajni agent salesman
    prodajna razstava mostra-mercato
    prodajni prostor (na tržnici) posteggio
    prodajni salon showroom
  • prostórček (-čka) m dem. od prostor piccolo spazio; posticino
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • razstáven (-vna -o) adj. di, della mostra, espositivo, d'esposizione, fieristico:
    razstavni paviljon padiglione della mostra
    razstavni prostor spazio espositivo
    razstavni katalog catalogo della mostra
    razstavna galerija galleria per le mostre
    razstavni eksponat oggetto, pezzo d'esposizione
  • razstavíščen (-čna -o) adj. dell'esposizione, della fiera, fieristico:
    razstaviščni prostor superficie dell'esposizione, superficie espositiva
  • razteleševálen (-lna -o) adj. di dissezione, di autopsia:
    razteleševalni prostor sala anatomica, sala di dissezione
  • režíjski (-a -o) adj.

    1. di, della regia:
    režijska knjiga libro di regia
    režijska miza console di comando e controllo
    režijski prostor cabina di regia

    2. di esercizio, amministrativo:
    režijski stroški spese di esercizio; spese amministrative
    žel. režijska vozovnica biglietto agevolato
  • sala1 f

    1. dvorana:
    sala d'aspetto čakalnica
    sala da ballo plesna dvorana
    sala caldaie kotlarnica
    sala cinematografica film kinodvorana
    sala di composizione tisk stavnica
    sala per conferenze konferenčna dvorana
    sala del consiglio sejna dvorana
    sala comandi navt. krmarnica; komandni prostor
    sala di lettura čitalnica
    sala macchine strojnica
    sala operatoria med. operacijska dvorana
    sala di proiezione film projekcijska dvorana
    sala da ricevimento salon; sprejemnica
    sala scarto tekstil sortirna dvorana, hala (v predilnici)
    sala stampa publ. tiskovno središče
    sala degli specchi zrcalna dvorana

    2. dvorana, publika (v dvorani)
  • sedere*

    A) v. intr. (pres. siēdo)

    1. sedeti:
    posto a sedere sedišče, sedež
    dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
    mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
    mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
    non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
    trovare da sedere najti prostor za sedenje

    2. sedeti; zasedati:
    sedere in adunanza zasedati na zboru
    sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
    sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
    sedere in confessionale sedeti v spovednici
    sedere giudice soditi
    sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

    B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

    C) m zadnjica, rit:
    prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
  • skladíščen (-čna -o) adj. di, del magazzino; di, del deposito:
    skladiščna roba magazzino, merce immagazzinata
    skladiščni delavec magazziniere
    skladiščni list certificato di deposito
    skladiščni prostor (v trgovini) retrobottega
    teh. skladiščni transporter traslatore