Franja

Zadetki iskanja

  • predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

    1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
    predvideti nesrečo presagire una disgrazia
    predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
    ker predvidevamo in previsione di

    2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
    predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

    3. prevedere, calcolare:
    do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

    4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
    zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
    zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe
  • prēsto avv.

    1. kmalu:
    presto o tardi prej ali slej

    2. hitro:
    fare presto podvizati se
    al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
    ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
    si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...

    3. zgodaj:
    alzarsi presto zgodaj vstajati
    PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • principio m (pl. -pi)

    1. začetek; začenjanje:
    dare principio sprožiti, začeti
    prendere principio začeti, začenjati se
    i principi della civiltà začetki civilizacije
    in principio, al principio prej, sprva
    dal principio od začetka

    2. izvor; počelo:
    il principio dell'universo knjižno počelo vesoljstva

    3. načelo, princip, vodilo, osnovno načelo
    questione di principio načelno vprašanje
    per principio načeloma

    4. kem.
    principio attivo glavna sestavina
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • qualche agg.

    1. kak, kakšen, nekaj:
    ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
    qualche volta, qualche giorno prej ali slej
    in qualche parte, da qualche parte nekje
    in qualche modo nekako

    2. neki, določen:
    ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem

    3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
    devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • razpóka (-e) f spaccatura, screpolatura, crepa; fessura, fenditura:
    ledeniške, skalne razpoke crepe nel ghiacciaio, nella roccia
    velika razpoka (v ledeniku) crepaccio
    pren. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala razpoka una profonda spaccatura si è aperta fra i vicini che fino a ieri erano vissuti d'amore e d'accordo
  • riproporre*

    A) v. tr. (pres. ripropongo) ponovno predložiti, predlagati

    B) ➞ riproporsi v. rifl. (pres. mi ripropongo) ponovno predložiti, predlagati se; vnovič se pojaviti, pojavljati:
    il problema prima o poi si riproporrà problem se bo slej ko prej znova pojavil
  • rispondere*

    A) v. tr. (pres. rispondo)

    1. odgovoriti, odgovarjati:
    rispondere di sì pritrdilno odgovoriti
    rispondere a tono odgovoriti primerno

    2. ugovarjati

    3. odgovoriti, odgovarjati; odvrniti, odvračati:
    rispondere con un'alzata di spalle v odgovor skomigniti z rameni

    4. pren. izpolniti, izpolnjevati; biti primeren:
    gli aiuti non rispondono ai bisogni pomoč je vse prej kot primerna potrebam
    rispondere al nome di imenovati se

    5. ubogati

    6. odgovarjati (za):
    rispondere delle proprie azioni odgovarjati za svoja dejanja

    7. igre odgovoriti, odgovarjati (barva)

    B) v. tr. odgovoriti, odgovarjati:
    rispondere picche pren. komu dati košarico, koga ostro zavrniti
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
  • sēnza

    A) prep.

    1. brez:
    orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
    essere senza scrupoli biti brezobziren
    rimanere senza parole obnemeti

    2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
    svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
    senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
    senza dubbio nedvomno
    senza indugio takoj
    senza modo čezmerno
    senza numero brezštevilni, nešteti
    senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

    3. elektr.
    senza fili brezžičen

    B) cong. ne da bi:
    non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
    senza dire che povrh pa:
    sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril
  • sléj adv.

    1. star. (pozneje) poi

    2. prej ali slej prima o poi

    3.
    slej ko prej comunque, sempre; prima o poi
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tém

    A) adv. (s primernikom krepi njegov pomen) tanto:
    nikogar ni doma; tem bolje, bova imela mir a casa non c'è nessuno; tanto meglio, così staremo tranquilli

    B) tém konj. (v primerjalnih stavkih) tanto più, più:
    čim prej, tem bolje quanto prima tanto meglio
    čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč più la guarda, più gli piace
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio