Franja

Zadetki iskanja

  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • palo m

    1. kol; drog:
    palo di sostegno podporni kol
    dritto come un palo raven kot kol, tog
    ha ingoiato un palo pren. hodi, kot da ima kol v hrbtu
    rimanere al palo di partenza pren. prestopati se na mestu
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet

    2. pren. žarg.:
    fare il palo, fare da palo biti na straži (pri kraji, ropu)

    3. šport prečka, vratnica
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • pogóvor (-a) m

    1. discorso, conversazione, colloquio; dialogo:
    iskriv, dolgočasen pogovor conversazione brillante, noiosa
    predmet pogovora tema del discorso
    odprt pogovor colloquio franco, aperto
    pogovor je nanesel na il discorso cadde su
    zgubiti nit pogovora (zmesti se) perdere il filo del discorso

    2. (uradna izmenjava mnenj) colloquio:
    pogovori na najvišji ravni colloqui al massimo livello
  • posréden (-dna -o) adj. indiretto; mediato; riflesso:
    posreden vpliv influsso indiretto
    biol. posredna delitev mitosi, cariocinesi, divisione cellulare indiretta
    ekon. posredna menjava scambio indiretto
    ped. posredna metoda metodo indiretto
    posredna razlaga spiegazione indiretta
    posredne volitve elezioni indirette
    ekon. posredni davek imposta indiretta
    filoz., mat. posredni dokaz dimostrazione indiretta
    lingv. posredni predmet oggetto indiretto
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)
  • segno m

    1. znak, znamenje:
    segni premonitori opozorilna znamenja
    in segno di, come segno di v znak (česa)
    dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
    non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
    farsi il segno della croce prekrižati se

    2. znak, kretnja:
    mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
    capirsi a segni sporazumeti se z znaki

    3. (grafični) znak:
    segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
    segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

    4. znak, sled; mera, meja:
    lasciare il segno pren. pustiti posledice
    oltrepassare il segno prekoračiti mero

    5. točka, stopnja:
    a segno che toliko, da; do te stopnje, da
    per filo e per segno nadrobno

    6. tarča, streljanje v tarčo:
    colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
    fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
    essere fatto segno di biti predmet česa

    7. simbol:
    la colomba, segno della pace golob, simbol miru
  • spòr (spôra) m conflitto, contrasto, controversia, questione, contenzioso, dissapore, dissidio, diverbio, lite; jur. il contendere, vertenza; (dolgotrajen spor) querelle; vulg. scazzo:
    predmet spora oggetto del contenzioso, del contendere
    interesni, kompetenčni spor conflitto di interessi, di competenza
    poravnati spor comporre una controversia, un dissidio
    rešiti spor risolvere una vertenza
    pren. jabolko spora il pomo della discordia
    spor med zakoncema dissapori fra i coniugi
    bistvo spora il nodo della questione
  • spóren (-rna -o) adj.

    1. controverso, discusso, disputable, disputato, eccepibile, opinabile, discutibile:
    sporna osebnost un personaggio molto discusso
    nadvse sporno mnenje opinione assai disputata
    sporna trditev affermazione discutibile, opinabile

    2. jur. (nanašajoč se na spor) della lite, del contendere:
    sporni predmet questione, oggetto del contendere, della lite
    sporni postopek, procedura procedimento
    sporna zadeva il caso in questione
  • štúdijski (-a -o) adj. šol. di studio, degli studi:
    študijski predmet materia di studio
    študijski program programma degli studi
    študijska soba studio
    študijsko potovanje gita di studio
    študijska knjižnica biblioteca di studio
    študijsko leto anno accademico
    študijska smer indirizzo di studio
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • zapáziti (-im) | zapážati (-am) perf., imperf. knjiž. accorgersi (di), notare, osservare, scorgere:
    na tleh zapaziti majhen predmet scorgere per terra un piccolo oggetto
    mlado igralko je publika hitro zapazila la giovane attrice è stata presto notata dal pubblico