Franja

Zadetki iskanja

  • híter (-tra -o) adj.

    1. veloce, rapido, celere, lesto:
    hitra hoja marcia
    hiter tek corsa veloce, rapida
    hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
    med. hitra jetika tubercolosi galoppante

    2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
    hitra pomoč pronto soccorso
    hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
    biti hitrih nog camminare a gran passi
    hitri hod corsa rapida, movimento rapido
  • hvála (-e)

    A) f lode, elogio, plauso:
    zaslužiti hvalo meritare lodi
    hvalo peti tessere lodi
    hvale vreden lodevole
    hvale željan desideroso, avido di lode

    2. ringraziamento; pren.
    kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
    pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

    B) hvála inter. grazie:
    hvala lepa! tante grazie!
    iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
    tisočkrat hvala! mille grazie!
    hvala enako! grazie altrettanto!
    hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
    hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
    še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
    iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • incōnscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie, -sce) nezaveden; ne zavedajoč se; podzavesten:
    corse in aiuto inconscio del pericolo tekel je na pomoč, ne da bi se zavedal nevarnosti

    B) m psihol. podzavest, podzavestno:
    inconscio collettivo kolektivna podzavest
  • invocazione f

    1. prošnja; molitev

    2. klic:
    invocazione d'aiuto klicanje na pomoč

    3. rotitev, zaklinjanje:
    invocazione dei demoni izganjanje zlih duhov

    4. lit. invokacija

    5. pravo uvodna formula
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

    A)

    1. dichiarare; rapportare, riferire:
    izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

    2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
    podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

    3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
    izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
    izkazati pomoč porgere aiuto
    izkazati spoštovanje esprimere rispetto
    izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

    B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
    naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

    2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

    3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
    izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
    izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
    izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

    4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
    resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
    izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente
  • klíc (-a) m

    1. chiamata, richiamo, grido

    2. (glasno izražena želja, zahteva, prošnja) chiamata, richiamo, appello; suono:
    klic na pomoč S. O. S.
    klic k orožju chiamata alle armi
    klic sirene suono della sirena

    3. pren. richiamo, voce:
    klic vesti voce della coscienza
    lov. lov na klic richiamo
    telefonski klic chiamata telefonica
  • klícanje (-a) n chiamata; appello; richiamo:
    klicanje na pomoč richiamo di aiuto, S. O. S.
    klicanje k uporu appello all'insurrezione
    klicanje duhov evocazione degli spiriti
    lov. klicanje jelena richiamo del cervo, bramito
  • kljúb

    A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
    iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia

    B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
    bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati

    C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
    hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada
  • krík (-a) m

    1. grido, urlo (živalski m pl. -i; človeški f pl. -a ); urlata; strillo; vocio:
    presunljiv, pretresljiv krik urlo terribile
    iztrgal, izvil se mu je divji krik diede in un urlo selvaggio
    kriki na pomoč chiamata di aiuto

    2. knjiž. pren. grido:
    krik trpljenja, obupa grido di dolore, di disperazione
    krik po ljubezni anelito di amore
    bojni krik grido di guerra

    3. pren. (najnovejše na kakem področju) grido:
    zadnji krik mode l'ultimo grido della moda
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • materiálen (-lna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na materijo) della materia, materiale; materico:
    duhovni in materialni svet il mondo materiale e il mondo spirituale

    2. (nanašajoč se na material) materiale

    3. (nanašajoč se na proizvodna sredstva) materiale:
    materialna razvitost neke družbe lo sviluppo materiale di una società

    4. (nanašajoč se na denarna sredtsva) materiale:
    materialne koristi vantaggi materiali
    materialna pomoč aiuti materiali
    materialna proizvodnja produzione materiale
    ekon. materialni stroški spese materiali, costo del materiale
    materialno knjigovodstvo contabilità
    materialno pravo teoria del diritto materiale
  • minúta (-e) f

    1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
    minuta molka minuto di silenzio
    vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

    2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
    počakaj minuto attendi un attimo
    vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

    3. geogr., mat. minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
    še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
    rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
    pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
    pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo
  • mongoloíd (-a) m

    1. med. mogoloide; down:
    pomoč mongoloidom assistenza di down

    2. mongolide
  • mutuo1 agg. vzajemen, medsebojen:
    società di mutuo soccorso društvo za vzajemno pomoč
  • nájti (nájdem)

    A) perf.

    1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
    v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
    najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
    živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
    najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

    2. (z glagolskim samostalnikom)
    najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
    najti užitek trovare piacere
    predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
    vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
    ob tem ne najdem besed non trovo parole
    fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
    večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
    najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
    le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
    PREGOVORI:
    lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
    kdor išče, najde chi cerca trova
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

    1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

    2. pog. trovarsi, incontrarsi
  • nessuno

    A) agg.

    1. noben:
    non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim

    2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč

    B) pron.

    1. nihče:
    nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
    figli di nessuno najdenčki
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja

    2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?

    C) m (le sing.) niče:
    crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
  • nudíti (-im)

    A) imperf.

    1. offrire, porgere, prestare, dare:
    nuditi hrano in prenočišče dare vitto e alloggio
    nuditi streho komu albergare qcn.

    2. offrire, dare:
    nuditi komu roko dare una mano a qcn.; chiedere la mano, chiedere in sposa
    hiša nudi zavetje la casa offre riparo
    nuditi povod za offrire lo spunto per

    3. (z oslabljenim pomenom) dare; offrire:
    nuditi razvedrilo dare, offrire svago
    nuditi inštrukcije dare lezioni private
    nuditi odpor opporre resistenza
    nuditi pomoč offrire aiuto, soccorrere, aiutare

    4. star. (siliti) stimolare, costringere

    B) nudíti se (-im se) imperf. refl. offrirsi, presentarsi