duttilità f
1. raztegljivost, upogljivost, gibkost
2. pren. prilagodljivost; gibčnost, prožnost:
dimostrare grande duttilità d'ingegno pokazati se zelo iznajdljivega
Zadetki iskanja
- equilibrio m (pl. -ri)
1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
stare in equilibrio biti v ravnotežju
perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje
2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost - fànt (fánta)
A) m
1. giovanotto, giovane, ragazzo:
lep, postaven fant un bel giovane
na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne
2. scapolo; ekst. vitellone
3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
pokazati se fanta comportarsi da uomo
4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze
5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone
6. ragazzo; innamorato; fidanzato
7. igre fante:
pikov fant fante di picche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant od fare ragazzo in gamba
fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante
B) inter.
1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!
2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa! - fíga (-e) f
1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi
2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo
3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla
4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro - fortezza f
1. trdnjava:
espugnare, prendere una fortezza zavzeti trdnjavo
fortezza volante aero leteča trdnjava
2. trdnost, odpornost:
la fortezza di un tessuto odpornost tkanine
dimostrare fortezza nelle avversità pokazati se trdnega v nesrečah
3. podloga - freddo
A) agg.
1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali
2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve
B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to - gradimento m ugajanje, všečnost, zadovoljstvo:
mostrare il proprio gradimento pokazati zadovoljstvo
lo scherzo non sarà di suo gradimento šala mu ne bo všeč
indice di gradimento kazalec, ocena gledanosti, priljubljenosti (oddaje na radiu ali TV) - hŕbet (-bta) m
1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso
2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle
3. (del knjige) costa
4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica - insegnare
A) v. tr. (pres. insegno)
1. učiti; poučevati:
insegnare a scrivere učiti pisati
insegnare le lingue učiti jezike
2. kazati; odkrivati:
insegnare la strada pokazati pot
B) v. intr. učiti, poučevati - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - kázati (kážem) ➞ pokazati
A) imperf.
1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada
2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti
3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite
4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto
5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica
6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male
B) kázati se (kážem se) imperf. refl.
1. mostrarsi, farsi vedere
2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi - krémpelj (-plja) m
1. artiglio; grinfia:
zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
ostri kremplji artigli aguzzi
2. pejor. dito; unghia
3. pren. pl. kremplji grinfie:
dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie
4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie - líce (-a) n
1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto
2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato
3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto
4. (pročelje) facciata
5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità
6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.
7. lov. guanciale (sul calcio del fucile) - luce
A) f
1. fiz. luč, svetloba
2. svetloba:
alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
venire alla luce pren. roditi se
venire in luce pren. pokazati se
far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
alla luce del sole javno
3. svetloba, svetlobni vir:
luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi
4. avto luči:
luci di posizione pozicijske luči
5. luč, svetlobni signal:
luce verde, rossa zelena, rdeča luč
luce intermittente utripajoča luč
6. ekst. elektrika:
pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko
7. arhit. razpon
8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)
B) agg. invar. astr.
anno luce svetlobno leto - lúč (-í) f
1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua
2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)
3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente
4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante
5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione
7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente - manjvréden (-dna -o) adj. di minor valore, di qualità inferiore; inferiore; da meno:
nacisti so imeli Slovane za manjvredno raso i nazisti consideravano gli slavi una razza inferiore
pokazati se manjvrednega essere, mostrarsi da meno - maramēo inter. ne, figo:
far marameo fige, osle pokazati - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - nazórno adv. con chiarezza, con evidenza; in modo comprensibile; plasticamente:
nazorno pokazati dimostrare
nazorno pokazati kvaliteto izdelka dimostrare la qualità del prodotto - obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica