ēstasi f ekstaza, zamaknjenost, zamaknjenje; zanos, prevzetost:
andare in estasi pren. pasti v ekstazo
essere in estasi pog., šalj. biti raztresen
Zadetki iskanja
- figura f
1. oblika; postava:
figura snella vitka postava
figura tozza čokata postava
far figura pasti v oči, vzbujati pozornost, izstopati
fare bella figura izkazati se, napraviti dober vtis
fare brutta figura osramotiti se, izpasti klavrno
che figura! kakšna sramota!
bella figura! iron. si se pa res odrezal!
far la figura dello sciocco, del disonesto izpasti neumen, nepošten
2. mat. lik:
figura piana geometrična figura
figura solida geometrijsko telo
3. podoba, lik; osebnost:
dipingere una figura al naturale naslikati podobo v naravni velikosti
la figura di Otello lik Otela
una figura di primo piano della Rivoluzione francese ena osrednjih osebnosti francoske revolucije
figura retorica retorična figura
4. figura (pri kartah, šahu)
5. figura, lik (pri plesu, športu) - gamba f
1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge
2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge
3. hlačnica
4. pokončna črta - gradino m stopnica (tudi pren.):
salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže - granfia f krempelj:
cadere nelle granfie di qcn. pren. pasti komu v kremplje - hrúška (-e) f
1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche
2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole - imboscata f voj. zaseda:
tendere un'imboscata postaviti zasedo
cadere in un'imboscata pasti v zasedo - indiētro
A) avv.
1. nazaj:
avanti e indietro naprej in nazaj
l'orologio è indietro, va indietro ura zaostaja
dare indietro qcs. kaj vrniti, vračati
tirarsi indietro pren. umakniti, umikati se (obveznostim)
essere, rimanere indietro in qcs. v čem zaostajati
essere indietro pren. malo razumeti
fare macchina indietro pren. sneti besedo, umakniti se
2.
all'indietro nazaj; v obratno smer:
cadere all'indietro pasti vznak
B) inter. nazaj! - izdájati (-am) | izdáti (-ám)
A) imperf., perf.
1. tradire:
izdajati domovino tradire la patria
2. (biti znamenje česa) tradire, rivelare, denotare:
glas je izdajal, da je razburjen la voce ne tradiva l'emozione
pren. izdajati prevaro za resnico gabellare per verità la frode
3. (prenehati zadovoljivo opravljati svojo funkcijo) tradire, mancare, venir meno:
spomin me izdaja la memoria mi tradisce
4. pubblicare, stampare (libri); incidere (dischi)
5. ekon. emettere
6. (delati, da dobi kaj uradno veljavo) emanare (leggi, decreti); rilasciare (documenti, attestati)
7. consegnare, distribuire:
izdajati blago iz skladišča consegnare la merce dal magazzino
izdajati obroke hrane distribuire i pasti
8. (potrošiti, trošiti; porabiti, porabljati) spendere
B) izdájati se (-am se) | izdáti se (-am se) imperf., perf. refl.
izdajati se za spacciarsi per - izpít (-a) m esame:
delati izpit fare, dare un esame
izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit superare un esame
prijaviti se k izpitu iscriversi a un esame
žarg. cepniti, pasti na izpitu essere bocciato, rimandato, non superare l'esame
učiti se za izpit prepararsi all'esame
pog. vreči na izpitu bocciare all'esame
rok za izpit scrutinio (di esami)
diplomski izpit esame di laurea
vozniški izpit esame di guida
pisni, ustni izpit esame scritto, orale
diferencialni, dopolnilni izpit esame suppletivo
državni izpit esame di stato
popravni izpit esame di riparazione
preizkusni izpit esame di idoneità
sprejemni izpit esame di ammissione
strokovni izpit esame di abilitazione
zaključni izpit esame finale
zrelostni izpit esame di maturità - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi - junák (-a) | -inja (-e) m, f
1. eroe, eroina:
pasti kot junak cadere da eroe
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)
3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici
4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
iron. salonski junak eroe da salotto
5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto
6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
glavni junak il protagonista - kôza (-e) f
1. zool. capra (Capra hircus)
koza meketa la capra bela
kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
čreda koz un gregge di capre
skakati kot koza saltare come una capra
angorska koza capra di angora
kašmirska koza capra del Cachemire
2. šport. cavallo
3. pejor. pren. (neumna ženska) oca
4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto
5. nareč. pentola di coccio
6. pl. koze med. vaiolo:
črne koze vaiolo emorragico
vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. kozo biti giocare all'assedio
zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
grad. mostna koza pilone del ponte - kráva (-e) f
1. vacca; mucca:
krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
krava je povrgla la vacca ha figliato
molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
molzna krava vacca da latte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
pijan ko krava ubriaco fradicio
pren. sveta krava vacca sacra
2. vulg. zoticone; ubriacone
3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi - krávica (-e) f dem. od krava vacchetta:
pren. pasti kravice stare bocconi (del neonato) - krógla (-e) f
1. mat. sfera:
polmer krogle raggio della sfera
koncentrične krogle sfere concentriche
očrtana, včrtana krogla sfera circoscritta, inscritta
2. (predmet) sfera, palla, globo; šport. peso;
jeklena, kovinska, lesna, steklena krogla palla d'acciaio, metallica, di legno, di vetro
kristalna krogla globo di cristallo
balinarska krogla boccia
biljardna krogla palla da biliardo
kegljaška krogla palla per birilli, da bowling
3. (nebesno telo) sfera, globo;
sončna krogla sfera solare, Sole
zemeljska krogla globo terrestre, Terra
4. voj. pallottola, proiettile:
krogle so jim švigale nad glavami le pallottole fischiavano sopra le loro teste
krogle dežujejo le pallottole piovono
dum dum krogla pallottola dum dum
revolverska krogla pallottola di pistola
topovska krogla granata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobiti kroglo v glavo essere fucilato, essere ferito alla testa
pren. pasti pod sovražnimi kroglami cadere in guerra, sul campo di battaglia
mlin na krogle mulino a palle
voj. prebojna krogla proiettile perforante
svetilna krogla pallottola tracciante - lenôba (-e) f
1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza
2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca
3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
PREGOVORI:
lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi - malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
mala femmina cipa, prostitutka
mala morte naključna smrt
a mala pena komajda, mukoma
mala lingua zli jezik
vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
ridurre a mal partito hudo zdelati
cadere in malo modo nerodno pasti
rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
mala voce obrekovanje
mala fede (malafede) zlonamernost - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - mēcca f
1. pog. oddaljeni kraj:
venire dalla mecca šalj. pasti z neba, čudno se oblačiti in obnašati
2. pren. Meka:
Parigi, mecca degli aspiranti artisti Pariz, Meka bodočih umetnikov