Franja

Zadetki iskanja

  • prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

    1. accendere:
    prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
    pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
    prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
    ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

    2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
    prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
    avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
    pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.
  • ravviare

    A) v. tr. (pres. ravvio) urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
    ravviare la stanza pospraviti sobo
    ravviare il fuoco zanetiti ogenj

    B) ➞ ravviarsi v. rifl. (pres. mi ravvio) pren. urediti se
  • razšíriti (-im) | razšírjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. allargare, ampliare:
    razširiti cesto, pot allargare la strada

    2. allargare, slargare, dilatare; sbarrare:
    razširiti roke allargare le braccia
    razširiti nosnice, oči dilatare le narici, sbarrare gli occhi

    3. propagare, diffondere, divulgare:
    razširjati nauke, ideje divulgare dottrine, idee
    peč je razširjala prijetno toploto po sobi la stufa diffondeva un piacevole calore per la stanza
    kugo so razširile podgane la peste fu diffusa, trasmessa dai ratti

    B) razšíriti se (-im se) | razšírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. allargarsi, farsi largo; dilatarsi:
    proti središču mesta se ulica razširi la strada si allarga verso il centro della città

    2. pren. propagarsi, diffondersi, divulgarsi:
    ogenj se je hitro razširil il fuoco si propagò rapidamente
  • rinnovare

    A) v. tr. (pres. rinnōvo)

    1. obnoviti, obnavljati; prenoviti, prenavljati (tudi pren.):
    rinnovare l'aria prezračiti
    rinnovare il dolore pren. povečati bolečino
    rinnovare un edificio prenoviti stavbo
    rinnovare il fuoco podžgati ogenj
    rinnovare la società prenoviti družbo

    2. ponoviti, ponavljati; obnoviti, obnavljati, podaljšati:
    rinnovare la domanda ponoviti vprašanje
    rinnovare il contratto podaljšati pogodbo

    3. prenoviti, prenavljati, posodobiti, posodabljati, modernizirati:
    rinnovare l'armamento modernizirati oborožitev

    B) ➞ rinnovarsi v. rifl. (pres. mi rinnōvo)

    1. prenoviti, prenavljati se

    2. ponoviti, ponavljati se
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • sbarramento m

    1. zapora, zaprtje

    2. pregrada; baraža:
    azione di sbarramento voj. baražni ogenj
    diga di sbarramento hidravl. pregrada, jez
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • sípati (-am)

    A) imperf.

    1. versare

    2. spargere, cospargere:
    sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
    sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina

    3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
    vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
    sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto

    4. piovigginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
    sipati denar sperperare, scialacquare soldi
    sipati odgovore z rokava sparare le risposte

    B) sípati se (-am se) imperf. refl.

    1. smottare, cedere, franare

    2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro)
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • soffocare

    A) v. tr. (pres. sōffoco)

    1. dušiti, zadušiti:
    un caldo che soffoca zadušljiva vročina
    soffocare il fuoco pogasiti ogenj

    2. pren. zadušiti:
    soffocare la rivolta nel sangue zadušiti upor v krvi
    soffocare uno scandalo potlačiti škandal

    B) ➞ soffocare, soffocarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sōffoco) dušiti se
  • sparnazzare v. tr. (pres. sparnazzo)

    1. toskansko raztrositi:
    sparnazzare il fuoco podpihovati ogenj

    2. pog. toskansko razbrskati (zob za kokoši)
  • sputare

    A) v. tr. (pres. sputo)

    1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
    sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
    sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
    sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
    sputare il rospo pren. dati si duška
    sputare sangue pren. garati kakor črna živina
    sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

    2. pren. bruhati:
    il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

    B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
    sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
    sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
    sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • strésati (-am) | strésti (strésem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
    konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
    stresti komu roko stringere la mano di qcn.
    stresati steklenico agitare la bottiglia

    2. versare, gettare, spargere:
    stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

    3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
    stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
    pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
    pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
    pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
    stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
    pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
    stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

    B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

    1. scuotersi, riscuotersi

    2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
    šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
    stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

    3. cadere fuori, riversarsi:
    košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

    4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
    otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie
  • sventolare

    A) v. tr. (pres. svēntolo)

    1. mahati:
    sventolare il fazzoletto pomahati z ruto

    2. pahljati:
    sventolare il fuoco podžgati ogenj

    3. zračiti

    4. vejati:
    sventolare il grano vejati žito

    B) v. intr. vihrati, plapolati

    C) sventolarsi v. rifl. (pres. mi svēntolo) pahljati se
  • tléti (tlím) imperf.

    1. ardere senza fiamma; covare:
    ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

    2. pren. covare; stare celato; annidarsi
    PREGOVORI:
    stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai
  • trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
    zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
    ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
    brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna
  • ugasíti (-ím) | ugášati (-am) perf., imperf. tr.

    1. spegnere, estinguere:
    ugasiti ogenj spegnere il fuoco

    2. (izklopiti) spegnere:
    ugasiti luč, radio spegnere la luce, la radio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ugasiti apno spegnere la calce
    metal. ugasiti jeklo temperare l'acciaio
  • ugásniti (-em) perf.

    1. tr., intr. spegnere, spegnersi:
    ugasniti cigareto spegnere la sigaretta
    ogenj je ugasnil il fuoco si è spento

    2. (prenehati obstajati) spegnersi, estinguersi; morire, perire:
    z njegovo smrtjo je ugasnila njegova rodbina con la sua morte si è estinta la famiglia
    v nesreči sta ugasnili dve mladi življenji nell'incidente sono periti due giovani

    3. scomparire, svanire; perdersi:
    koraki so ugasnili v noč i passi si perdettero nella notte

    4. (nehati veljati) cessare:
    z novim letom ugasne veljavnost začasnih ukrepov con l'anno nuovo cessa la validità dei provvedimenti temporanei

    5. pog. (izklopiti) spegnere:
    ugasniti radio, motor spegnere la radio, il motore