sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
Zadetki iskanja
- scēndere*
A) v. intr. (pres. scēndo)
1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati
5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B) v. tr.
1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah
2. nareč. spustiti, spuščati - scuro1
A) agg.
1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt
2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč
3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza
4. pren. nerazumljiv
5. žalosten, mučen
6. pren. knjižno neznan
7. jezik zadnji vokal
B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo
C) m
1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen
2. temna barva
3. umet. osenčeni del (podobe) - staroléten (-tna -o) adj. (silvestrski)
staroletna noč veglia di Capodanno, di S. Silvestro - šentjernéjski (-a -o) adj. hist.
šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo - tacere*
A) v. intr. (pres. taccio)
1. molčati, zamolčati:
mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času
2. umolkniti; obmolkniti
3. pren. molčati, ne poročati:
sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča
4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
la notte tace noč molči
B) v. tr.
1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)
2. utišati (tudi pren.):
far tacere i rumori utišati govorice
C) m molk
PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje - tèmen (-mna -o) adj.
1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura
2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba
3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti
4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo
5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)
6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella - tēnebra f
1.
tenebre pl. popolna tema, mrak; absol. nočna tema, noč; gost oblak; pren. nevednost, neznanje:
avvenimenti avvolti nelle tenebre pren. neraziskani dogodki
le tenebre del Medioevo mrak srednjega veka
fuggire col favor delle tenebre pobegniti v zavetju noči
2. relig.
angelo delle tenebre (demonio) padli angel, satan - tíh (-a -o)
A) adj.
1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa
2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno
3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma
4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito
5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante
6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene - tirare
A) v. tr. (pres. tiro)
1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho
2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran
3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo
4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok
5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)
6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako
7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo
8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti
9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati
10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol
11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt
12. tisk natisniti, tiskati
B) v. intr.
1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju
2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati
3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro
4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno
5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih
6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec
7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)
8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem
9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne
10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti
11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se
C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se - tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio - tožíti (-im)
A) imperf.
1. denunciare, incolpare:
tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro
2. jur. querelare; accusare:
tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio
3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
tožiti po materi piangere la madre morta
B) tožíti se (-im se) imperf. refl.
1. querelarsi
2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi - tŕden (-dna -o) adj.
1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma
2. compatto:
trden beton cemento compatto
3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte
4. robusto
5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile
6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido - ugásniti (-em) perf.
1. tr., intr. spegnere, spegnersi:
ugasniti cigareto spegnere la sigaretta
ogenj je ugasnil il fuoco si è spento
2. (prenehati obstajati) spegnersi, estinguersi; morire, perire:
z njegovo smrtjo je ugasnila njegova rodbina con la sua morte si è estinta la famiglia
v nesreči sta ugasnili dve mladi življenji nell'incidente sono periti due giovani
3. scomparire, svanire; perdersi:
koraki so ugasnili v noč i passi si perdettero nella notte
4. (nehati veljati) cessare:
z novim letom ugasne veljavnost začasnih ukrepov con l'anno nuovo cessa la validità dei provvedimenti temporanei
5. pog. (izklopiti) spegnere:
ugasniti radio, motor spegnere la radio, il motore - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato