gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
Zadetki iskanja
- gníl (-a -o)
A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame
2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia
B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca - gorák | gôrek (gôrka -o)
A) adj.
1. (topel) caldo:
gorka jed piatto caldo
gorka obleka abito caldo
gorka sapa vento caldo
gorko vreme tempo caldo
2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.
3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
gorka prošnja ardente preghiera
gorka želja vivo desiderio
gorko razočaranje amara delusione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti gorke krvi essere di temperamento vivace
novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso
B) gôrki (-a -o) m, f, n
biti na gorkem essere al caldo
še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - graffiatura f praska:
la caduta si risolse con qualche graffiatura padec se je končal z nekaj praskami
sul tavolo erano rimaste molte graffiature na mizi je ostalo vse polno prask - grillo m
1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati
2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je - guasto
A) agg.
1. pokvarjen, poškodovan:
orologio guasto pokvarjena ura
pere guaste gnile hruške
dente guasto gnil zob
2. pren. pokvarjen, izprijen:
cervello guasto izprijeni možgani
avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga
B) m
1. okvara, kvar:
mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči
2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega
3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
c'è del guasto tra noi med nami so razprtije - imperfezione f
1. nedokončanost, nedovršenost
2. nepopolnost, pomanjkljivost; napaka. hiba:
diamante con qualche imperfezione diamant z nekaj napakami - imprecisione f
1. nepreciznost, nenatančnost; površnost:
ci sono delle imprecisioni nel calcolo pri računu je nekaj netočnosti
2. približnost, splošnost, posplošenost:
l'imprecisione di un discorso posplošenost izvajanja - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - indirizzare
A) v. tr. (pres. indirizzo)
1. napotiti
2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle
3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati
4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo
B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)
1. napotiti se
2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj - izmázati se (-mážem se) perf. refl. pog. pren.
1. cavarsi d'impiccio, cavarsela:
pri padcu se je izmazal z nekaj praskami nella caduta se l'è cavata con qualche escoriazione
2. battersela, svignarsela - izpádati (-am) | izpásti (-pádem) imperf., perf.
1. cadere
2. šport. essere eliminato
3. fermarsi, (venire a) mancare:
za nekaj ur je izpadel električni tok per alcne ore è mancata la corrente
4. (ne biti objavljen) non essere pubblicato, stampato
5. pog. (ne biti več v spominu) sfuggire (alla memoria)
6. (iziti, končati se) finire; risultare
7. voj. (napraviti izpad) fare una sortita, muovere all'assalto - iztíriti (se) (-im (se)) | iztírjati (se) (-am (se)) perf. imperf. tr., intr., refl.
1. far deragliare; deragliare, uscire dai binari
2. pren. far deviare; indurre, provocare deviazioni, devianze; sconvolgere; deviare:
sunek je iztiril nekaj vagonov l'urto fece deragliare alcuni vagoni
otrokova smrt ga je iztirila la morte del bambino lo sconvolse - izvrševáti (-újem) | izvršíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. (izpolnjevati, izpolniti; opravljati, opraviti) eseguire, attuare, mettere in atto, compiere; esercitare; osservare:
izvrševati ukaze eseguire gli ordini
izvrševati oblast esercitare il potere
izvrševati poklic esercitare una professione
2.
izvrševati čiščenje fare le pulizie, far pulizia
izvrševati nadzorstvo effettuare il controllo
bot. izvrševati oprašitev impollinare
izvršiti napad effettuare un attacco, attaccare
izvršiti preiskavo compiere un'indagine
B) izvršiti se (-ím se) perf. refl. (zgoditi se, pripetiti se) avvenire, accadere; intervenire:
vse se je izvršilo v nekaj sekundah tutto avvenne in pochi secondi
v sodobni družbi so se izvršile velike spremembe nella società moderna sono intervenuti grandi cambiamenti - jútri
A) adv.
1. domani:
jutri zjutraj domani mattina, domattina
jutri zvečer domani sera
jutri štirinajst dni domani a quindici
2. ekst. domani:
jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) m domani; ekst. futuro, avvenire - kapricírati se (-am se) imperf. refl. pren. fare i capricci, le bizze:
kapricirati se na nekaj incapricciarsi di qcs. - korák (-a) m
1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi
2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo
3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo
4. (mesto med nogami) inforcatura
5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo
6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo! - kràt (-a)
A) m
1. mat. (znamenje za množenje) per, volte
2. (v prislovni rabi) volta, volte:
nekaj krat alcune volte, varie, parecchie volte
koliko krat quante volte
B) kràt adv.
1. (izraža množenje) per, volte:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
2. (izraža število ponovitev) volte:
srce udari približno sedemdesetkrat na minuto il cuore batte circa 70 volte al minuto - krêpek | krepák (-pka -o)
A) adj.
1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto
2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte
3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti
4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio
5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé
6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante
7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa
8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto
B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa