frutto m (pl. -ti)
1. plod, sad, sadež:
i frutti dei campi poljski plodovi
albero da frutto sadno drevo
frutto fuori stagione pren. nadloga
frutto proibito pren. prepovedani sad
vacca da frutto plemenska krava
frutti di mare morski sadeži
2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
senza frutto brez haska
a che frutto? čemu?
3. pren. korist, dobiček:
azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička
4. ekon. obresti
PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna
Zadetki iskanja
- golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani - gomito m
1. anat. komolec:
alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo
2. kar je podobno komolcu:
in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
il gomito di un tubo cevno koleno
3. geogr.
gomito di mare morski rokav - India f geogr. Indija:
Indie Orientali Vzhodna Indija
canna d'India indijska trska, bambus
pollo d'India puran
porcellino d'India morski prašiček - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - jéž (-a) m
1. zool. porcospino, istrice; ekst. riccio (Xystrix cristata):
pren. zviti se v klobčič kot jež chiudersi a riccio
2. zool.
morski jež (morski ježek) riccio di mare, echino
3. grad. costipatore
4. voj. cavallo di Frisia, ostacolo anticarro - kanál (-a) m
1. canale, fossa:
odtočni, dovodni kanal canale di scolo
obcestni kanal fossa
zbirni kanal canale collettore
dimni kanal canna fumaria
zračni kanal condotto di areazione
2. (vdolbina za dovajanje, odvajanje vode) canale; fosso:
dovodni kanal canale di alimentazione
namakalni kanal canale, fosso di irrigazione
kanal za izsuševanje canale di bonifica
geogr. morski kanal canale
Otrantski kanal canale di Otranto
3. elektr. (frekvenčno območje, po katerem postaja oddaja signale) canale:
komunikacijski kanal canale di comunicazione
televizijski kanal canale televisivo
4. pren. (način prenašanja česa tajnega) canale:
vohunski kanali canali di spionaggio
5. anat. canale, dotto, condotto, tubo, via:
nosni, hrbtenični, sečni kanal fossa nasale, tubo neurale, via urinaria - klobúk (-a) m
1. obl. cappello:
dati klobuk na glavo mettersi il cappello
dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
krajci klobuka falde, tese del cappello
tovarna klobukov cappellificio
škatla za klobuke cappelliera
mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
kardinalski klobuk cappello cardinalizio
damski klobuk cappellino
slamnat klobuk paglietta
klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
klobuk s perjanico moschettiera
2. (zgornji del gobe) cappello
3. (klobuku podoben del česa) cappello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. klobuke dol far tanto di cappello
gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
zool. morski klobuk (meduza) medusa
bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon) - kokót (-a) m nareč. gallo:
morski kokot dattilottero (Daptylopterus volitans) - konjíček (-čka) m
1. dem. od konj cavallino, cavalluccio, cavallo:
gugalni konjiček cavallo a dondolo
pren. jekleni konjiček auto, motocicletta
2. pren. hobby:
imeti konjička avere un hobby
3. zool.
morski konjiček cavalluccio marino, ippocampo (Hyppocampus guttulatus) - lèv (lêva) m
1. zool. leone (Felis leo); pren.
boriti se kot lev battersi come un leone
pren. (biti) hraber kot lev un cuor di leone
beneški lev, lev sv. Marka il Leone di San Marco
2. pren. (neustrašen moški) leone
3. (moški, ki na področjih udejstvovanja presega druge) giovane leone, idolo:
lev družabnih prireditev idolo del jet-set
salonski lev idolo dei salotti, uomo salottiero
4. astr.
Lev Leone
5. film.
zlati lev Leon d'oro
pal. jamski lev leone delle caverne
zool. morski lev otaria, leone marino (Otaria flavescens) - lípan (-a) m zool. temolo (Thymallus thymallus):
morski lipan (cipelj) cefalo calamita, botolo (Mugil cephalus) - líst (-a) m
1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva
2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno
3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto
4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale
5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega
6. igre carte (del giocatore)
7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)
8. tekst. liccio
9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo - lupo
A) m
1. zool. volk (Canis lupus):
avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
in bocca al lupo! srečno!
lupo di mare pren. morski volk
lupo mannaro volkodlak
2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
3. med. lupus
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
B) agg. invar.
cane lupo volčjak
pesce lupo luben (Labrax lupus) - mandorla f
1. mandelj:
occhi a mandorla mandeljnaste oči
olio di mandorla mandeljnovo olje
2. umet.
mandorla mistica mandorla
3.
mandorla di mare zool. morski mandelj (Philine aperta) - mare m
1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna
2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje
3. geogr. morje (na Luni)
4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje
5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži - mêdved (-éda) m
1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)
2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro
3. pren. ekon. ribassista - navigato agg.
1. ploven, po katerem se plove (morje)
2. pren. izkušen; ekst. prebrisan, zvit:
affarista navigato zvit špekulant
donna navigata (v ljubezni) izkušena ženska
marinaio navigato izkušen mornar, morski volk
3. navt. ki se prevaža z ladjo - nivó (-ja) m
1. livello:
nivo vode se dviga il livello dell'acqua va salendo
geogr. morski nivo livello del mare
2. ekst. livello:
izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo il livello educativo, culturale, di vita
3. (stopnja pomembnosti) livello - óhrovt (-a) m bot. cavolo verzotto, verza (Brassica oleracea sabauda);
brstični ohrovt cavolo di Bruxelles (Brassica oleracea gemmifera)
morski ohrovt cavolo marittimo (Crambe maritima)