Franja

Zadetki iskanja

  • préko

    A) adv. oltre, di là:
    tam preko je Amerika di là è l'America
    ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

    B) préko prep.

    1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
    skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

    2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
    zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
    obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

    3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
    prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
    potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

    4. (za izražanje stanja) su, oltre:
    most preko potoka un ponte sul torrente

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
    kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

    6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
    pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
    ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

    7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
    opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

    8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
    poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
    ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
    pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
    pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.
  • prodájati (-am) | prodáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
    prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
    prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
    drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
    prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
    prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
    prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
    prodajati na debelo vendere all'ingrosso
    prodajati z izgubo vendere in perdita
    prodajati nazaj retrovendere
    prodajati s popustom scontare
    prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
    jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
    prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
    prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
    jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

    2. pren.
    prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
    prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
    prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
    prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
    prodajati laži (lagati) mentire
    prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
    prodajati zijala starsene ozioso a guardare
    kožo drago prodati vendere cara la pelle
    prodati svojo čast vendere il proprio onore
    ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
    še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
    prodati koga sovražniku tradire qcn.
    prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
    bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
    kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
    toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

    B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

    1. vendersi

    2. prostituirsi
  • prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

    1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
    prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
    vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
    prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

    2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
    sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
    ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
    prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
    koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

    3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
    uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
    resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

    4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
    prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema
  • proporre*

    A) v. tr. (pres. propongo) predložiti, predlagati; ponuditi; postaviti, postavljati; določiti, določati:
    proporre un quesito postaviti vprašanje
    proporre la candidatura predlagati kandidaturo; (designare)
    proporre qcn. presidente določiti koga za predsednika

    B) ➞ proporsi v. rifl. (pres. mi propongo) nameniti se, skleniti; zastaviti si:
    proporsi di visitare Firenze nameniti se obiskati Firenze
    proporsi una meta zastaviti si cilj
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
  • raggiungere* v. tr. (pres. raggiungo)

    1. dohiteti; ujeti

    2. ekst. doseči, dosegati (tudi pren.); priti (na):
    raggiungere la vetta priti na vrh
    raggiungere la meta doseči cilj
  • stopníca (-e) f

    1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
    stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
    stopnica vagona predellino (della vettura)
    kletne stopnice le scale della cantina
    kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
    položne, strme stopnice scala piana, ripida
    polžaste stopnice scala a chiocciola

    2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
    to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
    stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
    dvoramne stopnice scala a rampa
    požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
    tekoče stopnice scala mobile
    samonosne stopnice scala alla marinara
  • strada f

    1. cesta; pot:
    strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    strada deserta, solitaria samotna cesta
    strada battuta, frequentata prometna cesta
    strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
    strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
    strada carrozzabile, camionabile vozna pot
    strada maestra glavna cesta
    strada mulattiera tovorna pot
    strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
    strada ferrata železnica
    circolazione, traffico su strada cestni promet
    codice della strada avto cestnoprometni predpisi
    corsa su strada šport cestna vožnja
    gara fuori strada šport terenska vožnja
    attraversare la strada prečkati cesto
    dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
    tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

    2. pot:
    strada facendo spotoma
    a un'ora di strada uro hoda daleč
    uomo della strada človek z ulice, navaden človek
    andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
    andare per la propria strada iti svojo pot
    divorare la strada avto požirati cesto, drveti
    essere sulla buona strada biti na dobri poti
    essere a metà strada biti na pol poti
    fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
    un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
    incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

    3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
    andare fuori strada zaiti s prave poti
    andare per la propria strada iti svojo pot
    cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

    4. pren. cesta; stranpot:
    buttarsi, darsi alla strada postati baraba
    crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
    mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

    5. slabš.
    di strada, da strada pocesten:
    donna, donnaccia di strada pocestnica
    ladro di strada razbojnik
    parole da strada prostaško govorjenje
    ragazzo di strada pobalin

    6. pot, prehod (tudi pren.):
    aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
    farsi strada uveljaviti se, zmagati:
    la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
    fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
    fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

    7. pren. pot, način, sredstvo:
    non c'è altra strada ni druge poti

    8. ekst. astr. orbita, tir, pot
    PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
    la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • trasformato agg. šport
    meta trasformata realizirani poskus (pri rugbyju)
  • uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

    A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
    uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
    uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
    uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

    B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi, disporsi

    2. collocarsi:
    s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

    3. piazzarsi; qualificarsi:
    šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
    naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica
  • zapeljáva (-e) f

    1. avt. deviazione, scarto:
    zapeljava vozila čez sredino cestišča deviazione del veicolo oltre la metà della carreggiata

    2. pren. traviamento, pervertimento, istigazione, l'indurre:
    zapeljava mladoletnikov v zločin istigazione di minorenni alla delinquenza
  • zasédati (-am) | zasésti (-sédem) imperf., perf.

    1. (sedeti kje, zavzeti, zavzemati) occupare:
    skoraj pol sobe zaseda peč quasi metà dello stanzino è occupata dalla stufa

    2. voj. occupare:
    zasesti sosednjo državo occupare il paese vicino

    3. (biti na mestu, položaju) occupare, coprire:
    zasedati odgovoren položaj coprire una carica importante
    zasesti prestol salire sul trono

    4. žarg. gled. (dodeliti, dodeljevati vlogo) assegnare, affidare la parte, il ruolo; abs. scritturare:
    zasesti vloge z mladimi igralci affidare le parti a, scritturare attori giovani

    5. (s prizadevanjem priti v določen položaj) conquistare:
    naši košarkarji so zasedli tretje mesto i nostri cestisti hanno conquistato il terzo posto

    6. (imeti zasedanje) tenere una seduta:
    zasedati za zaprtimi vrati tenere una seduta a porte chiuse
  • zastónjkar (-ja) m scroccone; pren. portoghese:
    med gledalci je bila vsaj polovica zastonjkarjev almeno metà degli spettatori erano portoghesi
  • zeló adv.

    1. molto, assai, tanto, oltremodo:
    zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
    zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

    2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
    zelo bogat molto ricco, ricchissimo
    zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
    zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
    zelo majhen piccolissimo
    zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
    zelo slab pessimo
    do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
    vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
    takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

    3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
    zelo tanek extrasottile
    zelo star stravecchio
    zelo kratek ultracorto
    zelo hiter ultrarapido
    zelo občutljiv ultrasensibile
    zelo vesel arcicontento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zelo mrzel siberiano
    zelo neurejen caotico
    zelo slab infimo
    zelo visok (cene) astronomico