Franja

Zadetki iskanja

  • študírati (-am) imperf.

    1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
    študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
    študirati ekonomijo studiare a economia
    študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
    vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

    2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
    študirati za izpit preparare l'esame
    študirati po zapiskih studiare sulle dispense
    študirati slovnico studiare la grammatica
    študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
    pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
    gled. študirati vlogo studiare la parte
    pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • têrmin (-a) m

    1. termine, locuzione, voce (di un'arte, di una disciplina):
    botanični, medicinski, tehnični termini termini della botanica, della medicina, della tecnica

    2. redko parola, vocabolo
  • tèšč (-a -e)

    A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
    (v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

    B) tèšči (-a -e) m, f, n
    samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
    vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
    pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino
  • tolleranza f

    1. odpornost, toleranca:
    tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
    casa di tolleranza javna hiša, bordel

    2. strpnost; prizanesljivost:
    tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
    manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak

    3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
    tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini
  • učinkovítost (-i) f efficacia, efficienza; incisività:
    učinkovitost zdravila l'efficacia di una medicina
    njegova govorniška učinkovitost je navdušila poslušalce la sua incisività di oratore entusiasmò l'uditorio
  • umirítev (-tve) f acquietamento, rabbonimento, stabilizzazione; il calmare:
    zdravilo za umiritev kašlja medicina contro la tosse, per calmare la tosse
    umiritev cen stabilizzazione dei prezzi
  • uporába (-e) f uso, impiego, fruizione, utilizzazione; ricorso:
    navodila za uporabo istruzioni per l'uso
    zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso esterno, interno
    predmeti za osebno uporabo (rabo) oggetti per uso personale
    soba z uporabo kuhinje camera con uso di cucina
    pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih stimolare l'impiego, l'utilizzazione dei computer nei vari settori
    uporaba sile za dosego ciljev il ricorso alla violenza per il raggiungimento degli scopi
    uporaba jedrske energije il nucleare
    lingv. posebna vrsta uporabe pridevnikov un tipo particolare di aggettivazione
    teh. uporaba sončne energije impiego del solare
  • uporábnost (-i) f utilità, utilizzabilità; ricuperabilità; funzionalità; agibilità:
    praktična uporabnost znanja l'utilità pratica delle conoscenze
    uporabnost elektronike v medicini l'utilizzabilità dell'elettronica in medicina
    uporabnost stavbe po potresu l'agibilità dello stabile dopo il terremoto
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
  • vrhúnski (-a -o) adj.

    1. di alto livello, di prim'ordine, superiore, di primissima qualità; eccellente, ottimo:
    vrhunska medicina medicina di alto livello, di prim'ordine
    vrhunski športnik fuoriclasse, campione
    vrhunski uspehi successi strepitosi
    agr. vrhunsko vino vino pregiato, vino doc
    vrhunski model top model

    2. publ. (najvišji, vodilni) massimo, top:
    vrhunski funkcionarji i massimi dirigenti
    polit. vrhunski sestanek incontro al vertice
  • žlíca (-e) f

    1. cucchiaio:
    lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile

    2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
    dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai

    3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
    šteti komu žlice risparmiare nel cibo
    nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
    zajemati z veliko žlico essere avido
    roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
    dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
    pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
    če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte

    4. teh. (pri bagru) benna:
    metal. livarska žlica siviera, secchione
    grad. zidarska žlica cazzuola