nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?
Zadetki iskanja
- nutrire
A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)
1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati
2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih
3. knjižno dojiti
4. pren. gojiti:
nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim
B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.) - o1 cong.
1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti - obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.
1. rianimare:
obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale
2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
obuditi (oživiti)
starinske običaje restaurare le antiche usanze
3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello - odkríti (-kríjem) | odkrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoprire; scoperchiare:
odkriti lonec scoprire una pentola
odkriti streho scoperchiare il tetto
Krištof Kolumb je odkril Ameriko Cristoforo Colombo scoprí l'America
2. scoprire, svelare, rivelare; confessare; dichiarare; denunciare; individuare:
odkriti skrivnost confessare un segreto; svelare un segreto
odkriti komu ljubezen fare dichiarazione d'amore a qcn.
misli, da je odkril Ameriko crede, presume di aver scoperto l'America, di aver fatto scoperta
odkriti spomenik inaugurare un monumento
pren. odkriti karte mettere le carte in tavola
B) odkríti se (-kríjem se) | odkrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scoprirsi, togliersi il cappello
2. mostrarsi, manifestarsi
3. šport. smarcarsi - petošólski (-a -o) adj. šol.
1. di, degli scolari della quinta (media, elementare)
2. pren. immaturo, principiante:
petošolska ljubezen amore romantico, platonico - platōnico
A) agg. (m pl. -ci)
1. filoz. platoničen, platonski:
amore platonico platonska ljubezen (tudi ekst.)
2. netelesen, nadčuten, idealen
B) m (pl. -ci) filoz. platonik - platóničen (-čna -o) adj.
1. filoz. (platonski) platonico:
platonična ljubezen amore platonico
2. ekst. platonico, formale - pogubíti (-ím) | pogúbljati (-am) perf., imperf.
1. (izgubiti, izgubljati) perdere:
pogubiti dušo perdere l'anima
2. pren. (uničiti, uničevati) mandare in rovina, rovinare, travolgere; rel. dannare; pren. mandare a patrasso:
ljubezen ga je pogubila l'amore è stato la sua rovina
pijača ga pogublja si rovina col bere
gospodarska kriza je pogubila številne države la crisi economica ha travolto molte nazioni - posedoválen (-lna -o) adj. possessivo:
posedovalna ljubezen un amore possessivo - possessivo agg.
1. jezik svojilen, posesiven
2. pren. posedovalen, lastniški:
amore possessivo posedovalna ljubezen - prepròst (-ôsta -o) adj.
1. semplice, facile:
preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
preprosti okusi gusti semplici
2. semplice, comune:
že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
ekst. preprosta gostilna gargotta
3. semplice, comprensibile:
preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore
4. (nižjega rodu) semplice, umile:
človek preprostega rodu uomo di umili origini
preprosto ljudstvo popolo, plebe
5. (naiven) semplice, candido:
preprosta duša anima candida
6. (neizumetničen) naturale, schietto:
preprosta hrana cibo naturale, schietto
to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
pren. preprost na duhu povero di spirito - prerajajóč (se) (-a -e (se)) adj. che rigenera; che rinasce; rigenerante:
vse prerajajoča ljubezen l'amore che tutto rigenera
prerajajoča se narava la natura che rinasce - priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
krivo priseči giurare il falso, spergiurare
priseči na resničnost česa giurare il vero
priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
priseči pred kom giurare nelle mani di qcn. - prisíljen (-a -o) adj.
1. costretto, obbligato; condannato, sottoposto; indotto
2. forzato, sforzato:
prisiljene solze lacrime sforzate
prisiljen smeh riso forzato
3. affettato, lezioso, leccato, sdolcinato, svenevole, smanceroso;
prisiljena ljubezen tenerezze
prisiljena prijaznost minuetto
prisiljeno govorjenje sdolcinatura
prisiljeno izražanje prosopopea
prisiljeno vedenje smorfia, leziosaggine - razblažíti (-ím)
A) perf. rendere mite, ingentilire:
ljubezen razblaži l'amore ingentilisce
B) razblažíti se (-ím se) perf. refl. diventare felice, gioire:
ob spominih se mu je obraz razblažil al ricordo il volto gli si illuminò dalla felicità - razkázati (-kážem) | razkazováti (-újem)
A) perf., imperf. mostrare, far vedere; mettere in mostra; ostentare:
nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo porta abiti molto aderenti per mettere in mostra il proprio fisico
razkazovati ljubezen dimostrare il proprio affetto
razkazovati svojo moč ostentare la propria forza
B) razkazováti se (-újem se) imperf. refl. mettersi in mostra, esibirsi, pavoneggiarsi - razkríti (-kríjem) | razkrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoprire; scoperchiare
2. svelare, scoprire
3. svelare, smascherare; manifestare, confessare:
storilca še niso razkrili il colpevole non è stato ancora scoperto
razkriti komu svojo ljubezen confessare a qcn. il proprio amore, dichiarare a qcn. il proprio amore
B) razkríti se (-kríjem se) | razkrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scoprirsi
2. svelarsi; rivelarsi - razodéti (-dénem) | razodévati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoprire, svelare
2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
razodeti skrivnost svelare un segreto
razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.
3. pren. tradire:
njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione
B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo - religiózen (-zna -o) adj. (veren, verski) religioso:
religiozen človek uomo religioso
ekst. (pobožen) religioso:
religiozna ljubezen do zemlje un amore religioso per la terra