Franja

Zadetki iskanja

  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • púščičast (-a -o) adj. saettiforme, sagittato; aer.
    puščičasto krilo ala a delta
    bot. puščičasti listi foglie saettiformi, sagittate
    teh. puščičasto ozobje denti a V
  • ricco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bogat:
    ricco sfondato strašansko bogat

    2. ekst. bogat:
    fantasia ricca bogata domišljija
    gonna ricca široko krilo
    terra ricca rodovitna zemlja
    essere ricco di buone qualità imeti mnoge vrline

    3. kem. bogat

    4. drag; razkošen; bogato okrašen

    5. donosen:
    ricco mestiere donosen poklic
    PREGOVORI: fammi indovino e ti farò ricco preg. naredi iz mene vedeža, pa iz tebe napravim bogataša

    B) m (f -ca) bogataš, bogatašinja
  • ruōta f

    1. kolo:
    ruota di automobile avtomobilsko kolo
    ruota dentata strojn. zobato kolo
    la ruota della fortuna pren. kolo sreče
    a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
    ruota motrice avto gonilno kolo
    ruota del mulino mlinsko kolo
    ruota panoramica veletoč
    ruota di scorta rezervno kolo
    l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
    arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

    2. navt.
    ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
    ruota del timone krmilo, krmilno kolo
    piroscafo a ruota parnik na kolesa

    3. sedež lota

    4. hist. mučilno kolo

    5.
    ruota dell'arrotino brusilno kolo
    ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
    dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

    6. krog, disk:
    a ruota krožen, krožne oblike
    gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
    fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
    fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

    7. pren. zaporedje
  • skrájšati (-am) | skrajševáti (-újem) perf., imperf. abbreviare, accorciare, ridurre, tagliare:
    skrajšati krilo accorciare la gonna
    skrajšati besedilo abbreviare, tagliare il testo
    skrajšati študij na štiri leta ridurre gli studi a un quadriennio
    pren. skrajšati koga za glavo decapitare qcn.
    pren. skrajšati si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    navt. skrajšati jadro ammainare la vela
  • spódnji (-a -e) adj.

    1. basso, inferiore; di sotto:
    spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
    spodnji Pad il basso Po
    spodnji del trebuha basso ventre, addome
    spodnje nadstropje il piano di sotto

    2.
    spodnja stran il rovescio
    spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

    3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
    spodnja dovoljena teža peso minimo
    spodnja vrednost valore minimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
    anat. spodnja čeljust mandibola
    anat. spodnja okončina estremità inferiore
    lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
    geol. spodnja kreda basso cretaceo
    geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
    bot. spodnja stran lista ipofillo
    obl. spodnje hlače mutande; slip
    obl. spodnje krilo sottogonna
    spodnje perilo biancheria intima
    spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
    spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
    spodnji del jadra bordame
    navt. spodnje jadro trevo
    grad. spodnji del stropa soppalco
    polit. spodnji dom Camera bassa
    zool. spodnji grgavec laringe
    spodnji konec mize coda di tavola
    num. spodnji krajec kovanca esergo
    spodnji krožnik sottopiatto
    mitol. spodnji svet inferi
    grad. spodnji temelj sottofondazione
  • spustíti (-ím) | spúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. calare, abbassare, lasciar cadere;
    spustiti zapornice calare la chiusa
    spustiti sidro calare l'ancora
    spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

    2. calare; navt. calumare; immettere:
    navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
    navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
    spustiti ladjo v vodo varare la nave
    spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

    3. far entrare:
    spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
    spustiti naprej far passare

    4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
    spustiti cene abbassare i prezzi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
    pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
    spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
    spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
    spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
    vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
    spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

    B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
    temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
    spustiti se na tla scendere a terra
    spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
    spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
    aer. spuščati se v drsnem letu planare

    2. pren. calare, scendere:
    v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

    3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
    spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
    spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
    spustiti se v boj gettarsi nella mischia
    spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
    spustiti se v jok mettersi a piangere
    spustiti se v pogovor attaccar discorso
    spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
    spustiti se v politiko darsi alla politica
    spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
    spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
    spustiti se na pot mettersi in cammino
    spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
    spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
    spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso
  • strélast (-a -o) adj. adj. saettiforme, a freccia; bot. sagittato:
    aer. strelasto krilo ala a freccia
  • svasare v. tr. (pres. svaso)

    1. presaditi, presajati

    2. obl.
    svasare una gonna zvonasto krojiti krilo
  • špórten (-tna -o) adj.

    1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
    športna dejavnost attività sportiva, agonistica
    športno tekmovanje gara sportiva
    športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
    športni ribolov pesca sportiva
    športni klub club sportivo, società sportiva
    športni letalec pilota sportivo
    športni potapljač sub, sommozzatore
    športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
    športni avtomobil vettura sportiva
    športni stadion stadio, campo sportivo
    športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
    športne potrebščine articoli sportivi

    2. obl. sportivo, casual:
    športni kostim due pezzi casual
    športno krilo gonna casual
    športna majica golf
    športni čevlji scarpe sportive
    športni tip tipo sportivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre športna napoved totocalcio
    med. športna medicina medicina sportiva
    hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
    športni duh sportività
    avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
    športni fanatizem tifo
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • ukrojíti (-ím) perf.

    1. tagliare:
    ukrojiti hlače, krilo, obleko tagliare i pantaloni, la gonna, l'abito

    2. pren. adattare, acconciare; applicare:
    samovoljno ukrojiti zakone applicare arbitrariamente le leggi
  • vláčiti (-im)

    A) imperf. ➞ vleči

    1. tirare, trascinare; rimorchiare:
    vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

    2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

    3. pren. trascinare; portare:
    vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

    4. portare, condurre (controvoglia):
    vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

    5. nareč. agr. (branati) erpicare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

    B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

    2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

    3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

    4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
    megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

    5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

    6. pejor. amoreggiare, praticare:
    vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede
  • vráten2 (-tna -o) adj. della porta:
    vratna odprtina luce della porta
    grad. vratna špaleta spalletta
    vratni okvir mostra
    vratni podboj stipite della porta
    vratno krilo battente della porta
  • zagozdíti (-ím)

    A) perf.

    1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
    zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno

    2. imbottigliare, bloccare:
    ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri

    B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.

    1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
    pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
    zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò

    2. imbottigliarsi, congestionarsi:
    ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona
  • zaróbiti (-im) perf.

    1. obrt. orlare:
    zarobiti krilo, robce orlare la gonna, i fazzoletti

    2. šport. premere sull'orlo degli sci

    3. pejor. ribattere aspramente

    4. les. tagliare netti (gli orli); metal.
    zarobiti pločevino ripiegare la lamiera
  • zméren (-rna -o) adj.

    1. sobrio, parco, frugale; poco; moderato:
    biti zmeren v jedi, pijači essere parco nel mangiare, nel bere
    biti zmeren v zahtevah essere di poche pretese
    zmerno krilo stranke l'ala moderata del partito

    2. moderato, modesto, modico; mite, temperato:
    zmerne cene prezzi modici
    zmerno podnebje clima temperato
  • zvón (-a) m

    1. campana:
    zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
    bronast zvon campana di bronzo, bronzo
    kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

    2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
    opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
    zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
    mrliški zvon campana da morto
    opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
    biti plat zvona suonare a stormo

    3. teh.
    potapljaški zvon campana penumatica
    kem. stekleni zvon campana di vetro
    gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
    pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
    slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
    obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
    muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari
  • zvónčast (-a -o) adj. bot. a campana, campanulato; ekst. a campana:
    obl. zvončasto krilo gonna a godet